čustveno
Kako družbena omrežja vplivajo na našo osebnost?
Vsaka stvar ima v življenju dobre in manj prijetne ali slabe strani.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Kaj je kognitivno vedenjska terapija (KVT)?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapevtskega zdravljenja in pomaga prepoznati ter spremeniti omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na vedenje in čustva. Pristop se je izkazal za učinkovit pri številnih težavah, vključno z depresijo, tesnobnimi motnjami, težavami z uživanjem alkohola in drog, zakonskimi težavami, motnjami hranjenja ... Številne raziskave kažejo, da ta vrsta terapije vodi do pomembnega izboljšanja delovanja in kakovosti življenja nasploh.
Kaj morate mladi vedeti o spletnem nasilju?
Spletno ustrahovanje in nasilje se dogaja na družbenih omrežjih in na vseh platformah za dopisovanje. Gre za vedenje, ki se ponavlja z namenom, da bi osebo ustrahovali in/ali jo osramotili.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Spekter aseksualnosti: ko želje po spolnosti (skoraj) ni
Aseksualnost je vse pogostejši predmet raziskav v psihologiji, seksologiji in na drugih akademskih področjih. Krovni izraz aseksualen (neseksualen) opisuje osebe, ki doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih in imajo nizko zanimanje za spolnost nasploh. Za razliko od celibata, ki je zavestna odločitev za spolno vzdržnost, je aseksualnost del človekovih spolnih potreb, tako kot so to denimo različne spolne usmerjenosti.
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Kaj je vagusni živec?
Vagusni živec ima pomembno vlogo v našem telesu, saj gre za enega najkompleksnejših živcev, ki ima izjemno velik vpliv na nas, pa naj si bo to fizično, čustveno ali mentalno. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko Evo Štajner.
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
Simptomi se običajno pojavijo med 35. in 45. letom
Ameriški zdravnik dr. George Huntington je leta 1872 objavil opis bolezni in jo poimenoval dedna horea po grški besedi ples, pri čemer je želel poudariti bolnikove nehotene zgibke in značilno gibanje. Pozneje so bolezen preimenovali v Huntigtonovo bolezen.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Znanost o sočutju: lahko dobrota in sočutje dejansko pozitivno vplivata na zdravje?
Prijaznost in sočutje se pogosto pojmujeta kot dobri sredstvi za blaženje stresa, poudarja pa se tudi njun pozitiven vpliv na medsebojne odnose in zdravje. Več znanstvenih študij je potrdilo blagodejne učinke sočutja, ki naj bi izboljšalo razpoloženje, povečalo altruistične občutke pri ljudeh in spodbujalo povezanost z drugimi.
Faze sprejemanja svoje spolne usmerjenosti
Vsak med nami gre v obdobju odraščanja skozi razvoj identitete, ko raziskujemo, kaj sploh pomeni biti 'jaz'. Ko gre za vidik istospolne usmerjenosti, pa je lahko raziskovanje in spoznavanje sebe običajno še bolj stresno in čustveno naporno. V tem primeru prepoznavanje, sprejemanje in izražanje identitete vključuje edinstvene izzive in za nekatere je ta proces izjemno dolg.
Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
V iskanju popolne ljubezni
Sanjarjenje o popolni ljubezni obstaja že od nekdaj, saj ljudje vedno stremimo k presežnemu v vseh oblikah. Skozi zgodovino so o njej razmišljali številni filozofi in psihoanalitiki, pesnikom in pisateljem pa predstavlja vir navdiha za ustvarjanje. A vsi vemo, da popolnosti v resničnem svetu ni, še manj v intimnih odnosih, pa čeprav si še tako želimo, da bi za vsakogar obstajala popolna oseba, ob kateri bi doživeli usodno ljubezen.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
10 razlogov za bolečino v dojkah
Bolečine v dojkah so pri ženskah dokaj pogoste. Zdravstveni izraz za ta pojav je mastodinija ali mastalgija.
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Debelost pri otrocih – razlogi, posledice in preventiva
Debelost pri otrocih je v razvitih državah in državah v razvoju dosegla raven epidemije. Še posebej je zaskrbljujoče, ker odvečni kilogrami pogosto vodijo k zdravstvenim težavam, ki so v preteklosti veljale za težave odraslih: k sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku, visokemu holesterolu ... Debelost v otroštvu je pogosto povezana tudi z nizko samopodobo, depresijo, slabšim učnim uspehom in nižjo kakovostjo življenja otroka.
Opozorilni znaki, da vas partner čustveno zlorablja
Čustvena zloraba je obnašanje, s katerim posameznik skuša nadzorovati svojega partnerja z uporabo različnih taktik, kot je ustrahovanje, poniževanje, vzbujanje krivde, uporaba prisile, manipulacije. Čeprav čustvena zloraba ne pušča brazgotin, je lahko ravno tako uničujoča kot fizična zloraba.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
