Sloveniji
''Z nami, ne za nas'' je geslo letošnjega svetovnega dneva Downovega sindroma
Downov sindrom je genetska motnja, ki nastane, ko nenormalna delitev celic povzroči dodatno popolno ali delno kopijo kromosoma 21. Ta dodatni genetski material povzroči razvojne spremembe in fizične značilnosti Downovega sindroma.
Osupljiva preobrazba, ki je Sabini spremenila življenje
V želji po lepši postavi in boljšem počutju se lahko kaj hitro znajdemo v začaranem krogu, če se oblikovanja telesa in bolj uravnoteženega načina življenja lotimo na napačen način. V nadaljevanju zato predstavljamo najpogostejše napake, ki jih delamo, ko se odločimo za spremembo in nekaj učinkovitih načinov, ki lahko izboljšajo splošno počutje in kakovost našega življenja.
Imate te simptome? Previdno!
Mesec marec je posvečen ozaveščanju o zgodnjem odkrivanju raka danke in debelega črevesa, ki je četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Zakaj nastane, še ni znano, a številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Na gensko predispozicijo ne moremo vplivati, z vpeljavo zdravih življenjskih navad pa lahko bistveno zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni.
36-letna Kaja: ''Ne moreš iti naprej z isto miselnostjo kot takrat, ko si zbolel''
Skleroderma, znana tudi kot sistemska skleroza, je skupina redkih bolezni, ki vključujejo otrdelost in napenjanje kože. Lahko povzroči težave z ožiljem, notranjimi organi in prebavnim traktom. Čeprav za sklerodermo ni zdravila, lahko zdravljenje olajša simptome, upočasni napredovanje in izboljša kakovost življenja. Pogovarjali smo se s Kajo, ki je diagnozo sistemske skleroze dobila leta 2015, danes pa je bolezen v mirovanju.
Anita Ogulin: Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da kljub temu zmorem naprej
Anito Ogulin vsi poznamo kot predano humanitarko, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje in izjemno srčno osebo. Z njo sem se pogovarjala o njeni bitki z boleznijo, kako jo je bolezen spremenila, o njenem delu, vseh lepih in manj lepih zgodbah, ki jim je bila priča tekom svojega delovanja, kako gleda na postavljanje mej, predvsem pa kako bi lahko kot družba in posamezniki po njenem mnenju in tudi sicer lahko vsi po vrsti pripomogli k boljši družbi.
''Raka debelega črevesa in danke v zgodnji fazi razvoja sami ne moremo prepoznati''
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, Program Svit, je v Sloveniji prisoten že od leta 2009. Po podatkih Registra raka je pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke ter s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. Poglejmo si, zakaj so pomembni programi, kot je Svit, kakšni so simptomi raka debelega črevesa in danke ter kaj lahko naredimo za preventivo.
Izpoved bralke: ''Skoraj 3 ure in pol pozneje sem se zbudila v sobi''
Endometrioza je pogosto boleča motnja, pri kateri tkivo, podobno tkivu, ki običajno obdaja notranjost vaše maternice, endometrij, raste izven vaše maternice. Pogovarjali smo se z bralko, ki je diagnozo endometrioze dobila v letu 2016, simptome pa je občutila že veliko prej.
Rok Švab: ''Marfanov sindrom je v Sloveniji še zmeraj dokaj nepoznan''
Marfanov sindrom je dedna motnja, ki prizadene vezivno tkivo, najpogosteje srce, oči, krvne žile in okostje. Ljudje z Marfanovim sindromom so običajno visoki in suhi z neobičajno dolgimi rokami, nogami, prsti na rokah in nogah. Poškodbe, ki jih povzroči Marfanov sindrom, so lahko blage ali hude. Če je prizadeta aorta, velika krvna žila, ki prenaša kri iz srca v preostali del telesa, lahko stanje postane smrtno nevarno. Pogovarjali smo se z 28-letnim Rokom Švabom, ki ima omenjeni sindrom, a kot nam je zaupal, življenje zajema s polno žlico.
7 znakov, ki lahko nakazujejo na rak želodca
Najpogostejši tumor želodca je adenokarcinom, druge oblike malignih želodčnih tumorjev, na primer limfom, želodčni sarkom in karcinom, pa so redke.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Poznate Gaucherjevo bolezen?
Gaucherjeva bolezen (GD) je lizosomska bolezen kopičenja, ki zajema tri glavne oblike (tip 1, 2 in 3) ter manj značilno obliko, ki se pojavi v plodovem razvoju.
Kaj in kdo je (lahko) družinski pomočnik?
Družinski pomočnik je, grobo rečeno, alternativna oblika pomoči institucionalnemu varstvu.
Kaj je nujna medicinska pomoč?
Ste vedeli, da Slovenija zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem? Nujna medicinska pomoč obsega izvajanje nujnih zdravstvenih storitev. Če le-teh ne bi bilo, bi lahko prišlo do nepopravljive in hude okvare zdravja ali smrti pacienta.
Roman Demir: Bolj kot jakost je pri komuniciranju z naglušno osebo pomembna hitrost govora
Ste kdaj razmišljali, kako bi bilo, če enega izmed čutil, ki ga imate za tako samoumevnega, ne bi imeli? Denimo, vonja, dotika ali pa ... Sluha? Dejstvo je, da si slišeči ljudje ne predstavljamo življenja v tišini. Kakršne koli okvare sluha močno zmanjšajo človekove sposobnosti, prav tako pa vplivajo na samo kakovost življenja. Kaj sploh je gluhota, kaj je naglušnost, kaj je znakovni jezik in o ovirah gluhih in naglušnih oseb, smo se pogovarjali s tolmačem znakovnega jezika Romanom Demirjem.
Sodobna klinika za zdravljenje bolečin in poškodb
Ste že kdaj občutili bolečino v križu vendar ob pojavu simptomov niste obiskali fizioterapevta?
Kaj je dolgotrajna oskrba?
V vseh razvitih državah v zadnjih letih v ospredje vedno bolj prihaja dolgotrajna oskrba v okviru socialnih politik. Razlog tiči predvsem v staranju prebivalstva in naraščajočem deležu starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Na Ministrstvu za zdravje tako poudarjajo, da je njihova prioriteta priprava sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, ki vključujejo tudi pripravo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Kot pravijo, namen sistemske ureditve je, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ki bodo v večjem deležu financirane iz javnih sredstev.
Slovenija bi lahko med prvimi evropskimi državami odpravila raka materničnega vratu
17. novembra praznujemo drugo obletnico globalne strategije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki se je zavezala odpraviti raka materničnega vratu. Govorimo o prvi odpravi katerega od rakov na sploh. Slovenija bi lahko postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspel ta podvig, so sporočili z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Največji miti o sladkorni bolezni
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša sladkorna bolezen, ki jo ima kar 90 odstotkov ljudi, za katere je diagnosticirano, da imajo previsoko koncentracijo glukoze oziroma krvnega sladkorja v krvi. O njej pa še vedno kroži tudi ogromno mitov, v katere mogoče verjamete tudi sami.
'Čik pavza' vam lahko reši življenje
November je mesec ozaveščanja o pljučnem raku. V Sloveniji zaradi pljučnega raka vsak dan umrejo več kot trije ljudje. Možnost ozdravitve in uspešnega zdravljenja je največja, ko je diagnoza postavljena v začetnih stadijih.
Svetovni dan sladkorne bolezni 2022: število oseb s sladkorno boleznijo se je v preteklih dveh letih izjemno povečalo
Na letošnji, že 13. nacionalni konferenci o sladkorni bolezni bodo izpostavljali, kako zelo pomembno je za osebe s sladkorno boleznijo, da imajo na voljo verodostojne in razumljive informacije. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da svetovni dan sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo danes, ponuja priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni kot globalnem javnem zdravstvenem problemu, ponujajo pa tudi nasvete, kaj je treba storiti za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje bolezni.
Skrite pasti antibiotikov
Konvencionalni antibiotiki so ključnega pomena za naše zdravje, ko se spopademo z bakterijsko okužbo, in so rešili že na milijone življenj. A na žalost se jih predpisuje prepogosto, zato postajajo bakterije vse bolj odporne nanje, to pa predstavlja zelo resen globalni zdravstveni izziv.
Kaj je osebna asistenca in kakšno pomoč zajema?
Kaj je osebna asistenca, kako je njeno izvajanje videti v praksi in kaj sploh zajema? Velikokrat osebno asistenco enačimo s pomočjo na domu, a kot pravi naša sogovornica, nista enaki. Pogovarjala sem se z Urško Leburić, strokovno vodjo OA iz Zavoda Fractals.
Je mleko res zdravo?
Mleko je eno izmed tistih živil, ki je v prehrani Slovencev prisotno že od nekdaj. Uživati ga je priporočljivo kot del pestre in uravnotežene prehrane, saj je dober vir kalcija in vitamina D, pri izbiri pa velja prisegati na kakovostno mleko in mlečne izdelke iz slovenskih kmetij. Ob tem ne gre zanemariti niti izvora mleka, saj so med kravjim, kozjim in ovčjim mlekom kar precejšnje razlike. Jih poznate?
Prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med.: Prognoza bolezni se je dramatično izboljšala z uvedbo tarčnih zdravil
Kaj je kronična mieloična levkemija in kako jo zdravimo? Kaj je tarčno zdravljenje, o katerem se tako pogosto govori? O tej bolezni, možnosti zdravljenja in poteku le tega, smo se pogovarjali s prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., spec. internistka in hematologinja, iz Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Veste vse o raku dojke?
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah.
Zakaj mnogo žensk še vedno uporablja navadne higienske vložke za oslabljen mehur?
Vsaki četrti ženski, starejši od 35 let, lahko pojavi nehoteno uhajanje urina1. Mnoge ženske pa še vedno uporabljajo navadne higienske vložke, da se zaščitijo pri uhajanju urina. Večina žensk ne ve, da obstajajo vložki, posebej zasnovani za vpijanje urina, in ne ve kako zelo se razlikujejo od higienskih.
Svetovni dan srca: Povišan holesterol je škodljiv za vsakogar
Bolezni srca in ožilja predstavljajo enega glavnih vzrokov smrti v svetu. Zvišan holesterol je, kot poudarjajo pri Združenju kardiologov Slovenije, škodljiv za vsakogar. Veliko lahko naredimo z zdravimi navadami in preventivo.
Pomlajevanje obraza in botoks - kaj morate vedeti?
Znakom staranja se ne moremo povsem izogniti in priznajmo si, da že ob prvih ali dalj časa motečih gubah velikokrat pomislimo na botoks. To sicer še ne pomeni, da ga tudi uporabljamo, ker nas na primer motijo utrujena in povešena koža na obrazu, vedno namrščeno čelo, mogoče preveč zgovorni podočnjaki, smejalne gubice in tako naprej, ampak da se o njem veliko govori, ker velja za najboljšo rešitev, če imamo težave z gubami.
Najpogostejše poškodbe pri odbojki
Letošnje svetovno prvenstvo v odbojki je že v polnem teku. V petek smo suvereno premagali reprezentanco Kameruna, v nedeljo za las izgubili proti ekipi Francije, v torek pa prepričljivo izkazali premoč nad Nemčijo. Odbojkarske tekme, še posebej na tako pomembnih prvenstvih, znajo biti izredno zahtevne in izčrpavajoče, zato lahko kaj hitro pride do poškodb. O najpogostejših poškodbah pri odbojki smo povprašali diplomiranega fizioterapevta in profesorja športne vzgoje Jureta Ivartnika.
Veš, zakaj vložki in tamponi niso najboljša investicija vase?
Najbolj alarmantno se zdi to, da je objava sestavin na embalaži povsem prostovoljna. Ja, proizvajalci niso dolžni objaviti vseh sestavin na deklaracijah, tamponi ne dihajo in izsušujejo sluznico, vložki pa jo dražijo z vsemi dišavami in povzročajo vnetja.
