duševno zdravje in čustva
6 preprostih nasvetov za delo na sebi, ki vam lahko spremenijo življenje
Na žalost se mora, preden začnemo delati na sebi, v življenju velikokrat zgoditi takšna ali drugačna prelomnica, ki nam pokaže, da s starimi vzorci ne gre več kvalitetno naprej. Danes predstavljamo šest preprostih nasvetov za delo na sebi, ki vam lahko spremenijo življenje že danes.
Največji decembrski stresorji
Druga polovica decembra je čustveno in fizično zelo naporna, sploh za posameznike, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, ugajanju drugim in tesnobi. Pričakovanja družine in prijateljev, brezglavo nakupovanje, maratonsko kuhanje, nepredvidljive finance ali celo odsotnost vsega naštetega lahko naredijo decembrski čas izjemno stresen, neobvladljiv in osamljen. A tudi v primeru slednjega, lahko vsak izmed nas z nekaj praktičnimi strategijami prevzame kontrolo nad dogajanjem in najde mir v vsem, kar prinese hektičen konec leta.
Škodljivi miti o duševnem zdravju, ki si jih v 21. stoletju ne moremo več dovoliti
Duševno zdravje ne sme biti tabu tema!
Zakaj ne bi letos tudi vi storili to?
Z razlogom december velja za enega najbolj pričakovanih mesecev, saj je vse okoli nas v znamenju sreče, praznovanj, dobre hrane in prijetnih doživetij v družbi nam dragih oseb, seveda pa ne smemo pozabiti na obdarovanje v imenu decembrskih dobrih mož. Ne le prejemanje, ampak predvsem poklanjanje daril, pa tudi če gre zgolj za pozornosti, namreč v nas prebudi občutek sreče in zadovoljstva. In s čim boste vi letos osrečili svoje najdražje?
Kako vam lahko trend s TikToka pomaga pri duševnem zdravju?
Jungovska psihologija, poimenovana po švicarskem psihologu Carlu Gustavu Jungu, je ena osrednjih teorij o človeški psihi. Njegova teorija se osredotoča na razumevanje posameznikove osebnosti, notranjih konfliktov in poti do osebne rasti. Seveda je v zadnjem času tudi družbeno omrežje TikTok preplavil koncept 'dela s sencami' (ang. shadow work) in z njim dela na sebi. Kaj slednji zajema, je dober, slab, na kaj bi morali biti pozorni?
Vsa čustva so minljiva, pridejo in grejo
V nas se lahko prebujajo najrazličnejša čustva, tudi tista, ki niso najbolj prijetna, hkrati pa se lahko bojimo tudi njihovega vpliva in moči, še posebej, če mislimo, da jih ne bomo zmogli obvladati. O tem, zakaj je pomembno zavedanje tega, kar čutimo, in kakšna sporočila lahko nosijo naša čustva, smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtom.
Tesnoba nas lahko ovira ali spodbudi k spremembam
Tesnoba lahko prevzame naš um in telo, sočasno pa ima velik vpliv tudi na naše življenje, v katerem se mnogokrat ne znajdemo najbolje. In prav zato je še kako pomembno, da jo razumemo in znova najdemo tisti pristni stik sami s seboj. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko.
Kaj pomaga pri anksioznosti in paničnih napadih?
V življenju neprestano bijemo bitke, včasih smo pri tem lahko uspešni, spet drugič malo manj, ali pa se izgubljamo v svojih neprijetnih čustvih, ki hočemo ali nočemo vplivajo na naše vedenje, odnose in nazadnje tudi na naše vsesplošno počutje. O premagovanju anksioznosti in paničnih napadov smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtom.
Akutna stresna reakcija je popolnoma normalen odziv na šok
Življenje je nepredvidljivo, a nekateri dogodki, kot so bile nedavne poplave, nas lahko dodobra pretresejo in povzročijo tudi težje notranje bitke. Pri tem je pomembno poudariti, da se doživljanje od posameznika do posameznika razlikuje. Za nekoga bodo te poplave travmatične, za drugega stresne, razlaga terapevtka dr. Tjaša Stepišnik Perdih.
''Dolgoročne posledice lahko pričakujemo pri posameznikih, ki bodo preskočili proces žalovanja''
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki so prizadele Slovenijo, ne povzročajo le materialne škode. S seboj nosijo 'opustošenje' tudi na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo duševne stiske poznale šele čez nekaj časa, dodatno pa je potrebno že zdaj nasloviti pomembnost pravočasnega iskanja pomoči! O tej tematiki smo se pogovarjali z Jasno Kordić Lašič, dr. med., spec. psih.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Zakaj in kako se pojavijo težave z jezo?
Veliko ljudi meni, da imajo 'močan' temperament, a če se zelo hitro razjezite, med burnimi debatami pa padajo tudi žaljivke, je morda to znak, da so stvari ušle izpod nadzora.
Načini obvladovanja čustev in stresa po poplavah
Naravne katastrofe, kot so bile poplave v Sloveniji, prinesejo številne negativne občutke, kot so strah, tesnoba, jeza, žalost in zmedenost. Vsa čustva, ki pridejo zraven ob takšnih situacijah, so nekaj popolnoma normalnega, je pa pomembno, da obvladamo čustveni stres oz. poiščemo pomoč, ko menimo, da ne zmoremo več!
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Komu lahko zaupaš svoje težave?
V najstništvu, pravzaprav v mladosti, ima mnogo ljudi takšne in drugačne izzive z duševnim zdravjem. V mladosti se soočamo z vprašanjem in željo po sprejetosti pri vrstnikih, nasprotnem ali istem spolu, sprašujemo se, če smo dovolj dobri, če delamo prav, kaj si sploh želimo ...
Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.
Zakaj se stres velikokrat manifestira v obliki prebavnih težav?
Zakaj in kako se stres manifestira in kaže v obliki prebavnih težav? Ne glede na to, kateri del prebavnega trakta je na udaru, trpimo pri tem vsi, kajne? Poglejmo si, zakaj pride do tega in kako si lahko pomagamo.
Kaj je lažni spomin in zakaj pride do njega?
Pri spominjanju dogodkov iz naše preteklosti se lahko zgodi, da situacije in ljudi vidimo nekoliko drugače, kot so dejansko bile. Kaj so lažni spomini in zakaj pride do njih? Poglejmo si, kaj moramo vedeti.
Formula karizme: kaj je in kako jo razviti?
Karizma je zmožnost pritegniti, očarati, navdihniti in zavedno ali ne vplivati na ljudi okoli sebe. Običajno z lahkoto prepoznamo, kdaj je nekdo karizmatičen, veliko težje pa je določiti, kakšne lastnosti ima nekdo, ki s svojo pojavo pritegne vso pozornost. Večina ljudi je prepričanih, da se s karizmo pač moraš roditi, kar pa ni čisto res. Vsakdo se lahko nauči karizme s pravim razumevanjem medčloveških odnosov.
Tako čustva vplivajo na naš izbor hrane
Prehranjevanje je naša osnovna potreba, saj je pomembno, da naše telo dobi vsa hranila, ki jih potrebujemo za svoje optimalno delovanje. A priznajmo si, da mnogokrat ne jemo tako preudarno in premišljeno, ampak nas lahko pri izbiri, kaj in kako bomo jedli, vodijo tudi čustva. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Kako čustva vplivajo na prebavo?
Naša čustva niso brez pomena, ampak imajo velik vpliv na naše misli in vedenje kot tudi na naše telo. Kadar koli doživljamo močnejša čustva, jih lahko občutimo tudi fizično, pa naj si bo to v hitrejšem dihanju, grizenju nohtov, kriljenju z rokami, skrčenosti, begu in še in še. Prav tako radi rečemo, da je nekdo občutil metuljčke v trebuhu, pa tudi začutimo nelagodje, ko smo živčni in zaskrbljeni. In kako se vse to odraža na naši prebavi? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.
Živila, ki so močni zavezniki v boju proti sladkorni bolezni, debelosti, depresiji in Alzheimerjevi bolezni
Verjetno ste že slišali za povezavo med črevesjem in možgani. Dokazano je, da to, kar jemo, neposredno vpliva na naše možgane in navsezadnje vpliva tudi na naše zdravje in razpoloženje.
10 stvari, ki jih lahko že danes naredite za svoje zdravje
Z razlogom pravijo, da se kot mladi ne zavedamo določenih stvari, posebej tistih, ki vplivajo na naše zdravje v kasnejših zrelejših letih. Kaj lahko že danes naredimo za svoje zdravje, da bomo sami sebi kasneje hvaležni?
11 stvari, ki jih lahko naredite, ko niste v dobrem obdobju
V življenju obstaja kontrast med srečo in lahko rečemo: slabim obdobjem. Gibljemo se med enim in drugim ekstremom, večino časa pa preživimo nekje v sivi sredini. Slabi dnevi pridejo in grejo tako kot tudi dobri. Pomembno je, da se naučimo sprejemati oboje.
Kaj je stoična osebnost?
Gre za vrsto temperamenta, za katerega je značilna umirjenost, odpornost in notranja moč ob kakršni koli stiski ali izzivu. Takšne osebe niso posebej čustvene, ne izražajo širokega razpona čustev in svoje občutke pogosto skrivajo. Verjamejo namreč, da lahko pretirano samorazkrivanje in samoizražanje vodita do neracionalnih ali prenagljenih odločitev. V nadaljevanju preverite lastnosti teh oseb in kaj so njihove prednosti ter šibkosti.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Kaj je kognitivno vedenjska terapija (KVT)?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapevtskega zdravljenja in pomaga prepoznati ter spremeniti omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na vedenje in čustva. Pristop se je izkazal za učinkovit pri številnih težavah, vključno z depresijo, tesnobnimi motnjami, težavami z uživanjem alkohola in drog, zakonskimi težavami, motnjami hranjenja ... Številne raziskave kažejo, da ta vrsta terapije vodi do pomembnega izboljšanja delovanja in kakovosti življenja nasploh.
Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
