duševno zdravje in čustva
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Kaj povzroča 'negativno energijo' in kako jo prepoznati?
Morda energije ne vidimo, vsekakor pa vsi poznamo pozitivne ali negativne občutke. Nikakor energije ne moremo meriti s prostim očesom, znamo pa jo prepoznati. Lahko prihaja od negativnih ljudi, iz okolice ali celo in predvsem iz naše psihe. 'Negativna energija' nas lahko popolnoma izčrpa, psihično in fizično. Zato je pomembno, da se naučimo ravnati z njo.
Znanost o sočutju: lahko dobrota in sočutje dejansko pozitivno vplivata na zdravje?
Prijaznost in sočutje se pogosto pojmujeta kot dobri sredstvi za blaženje stresa, poudarja pa se tudi njun pozitiven vpliv na medsebojne odnose in zdravje. Več znanstvenih študij je potrdilo blagodejne učinke sočutja, ki naj bi izboljšalo razpoloženje, povečalo altruistične občutke pri ljudeh in spodbujalo povezanost z drugimi.
6 znakov, da ste 'stara duša'
Enostavne definicije, kaj je stara duša, ni, spodaj pa boste vseeno našli nekaj najbolj prepoznavnih lastnosti ljudi, ki naj bi to bili.
To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?
Preprosti načini, s katerimi lahko poskrbimo za svoje duševno zdravje
Živimo v času, v katerem smo iz najrazličnejših strani obdani z nešteto informacijami. Različni duhovni, fitnes in drugačni guruji nam vsak iz svoje strani podajajo nasvete in pravila za dobro življenje, kaj kmalu pa se zaradi nakopičenega znanja lahko izgubimo.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Ste že slišali za moč hvaležnosti?
Vsak od nas ima svojo zgodbo, ki je edinstvena, unikatna in posebna. Definirajo nas morda na videz povsem podobne, a hkrati različne izkušnje, vzorci in okolje, iz katerega izhajamo. Mnogi med nami tako večino svojih dni ne vidijo smisla v izzivih, s katerimi se soočajo, velikokrat se tudi osredotočamo na vse tisto slabo, kar je za nami, ob nas in pred nami, le malokrat pa pomislimo na vse tisto, kar imamo. Predvsem ob sebi.
Ste introvert ali ekstrovert? Mogoče kaj drugega?
Ljudje se večkrat sprašujemo, kdo pravzaprav smo in kam sodimo. Vsak od nas se ponaša z določenimi lastnostmi, ki tako ali drugače lahko vplivajo na naša življenja. Med bolj poznanimi tipi osebnosti največkrat navajamo introverte ali ekstroverte, medtem ko je redko kdo le eno ali drugo.
Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.
Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.
Britanska kraljeva družina in njeno spopadanje s stigmo duševnega zdravja
Danes se o duševnem zdravju, na srečo, govori veliko več kot prej, prav tako pa o pomembnosti izražanja čustev in ne označevanju le-teh s 'slabimi' ali 'dobrimi'. Čustva in občutja zgolj so. Niso ne slaba ne dobra, vsekakor pa obstaja ves repertoar – od izjemno prijetnih do skrajno neprijetnih.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Zakaj je pomembno, da ne verjamemo vsemu, kar govori naš um?
Ste tudi vi med tistimi, ki velikokrat preprosto ne morejo izklopiti takšnih in drugačnih misli? Se tudi vi (pre)večkrat počutite, kot da ste nenehno v svoji glavi, izgubljeni v svojih mislih in celo večkrat odtavate in sploh niste prisotni v trenutku?
Kdaj ne bi smeli prezreti svoje nenehne 'razdražljivosti'?
Se vam zdi, da se vaše 'slabo razpoloženje' nikakor ne konča, ne glede na to, kaj se dogaja, kaj se vam zgodi ali pa kaj doživljate?
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Vse, česar niste vedeli o zavisti
Zavist je neprijeten občutek, ki ga lahko doživimo ob nekom, ki ima nekaj, česar sami nimamo. To pomeni, da bi si želeli biti v situaciji druge osebe, a to ni (vedno) mogoče.
Histrionična osebnostna motnja: dramatično vedenje, ki vzbuja pozornost
Že izraz histrion, ki pomeni dramatično ali teatralno, nam razkrije, da gre pri histrionični osebnostni motnji za duševno stanje, za katero je značilna izrazita čustvenost in iskanje pozornosti. Te osebe svojo samopodobo gradijo na odobravanju in potrditvi drugih in imajo ogromno potrebo po tem, da so opažene. Motnja se običajno pojavi v obdobju najstništva ali zgodnji odraslosti ter vpliva na odnose in uspešnost pri delu.
Projekcija kot obrambni mehanizem
Projekcija je obrambni mehanizem, ki vključuje pripisovanje lastnih občutkov, želja ali lastnosti drugi osebi, skupini, živali ali predmetom. Ljudje uporabljamo obrambne mehanizme zato, da se zaščitimo pred tesnobo in notranjim neugodjem. Čeprav projekcija zanika ali izkrivlja resničnost, ni vedno problematična. V nadaljevanju si oglejte primere projiciranja in preverite, kdaj lahko ta obrambni mehanizem postane težava za duševno zdravje.
Tudi vi jemljete stvari osebno?
Stvari, ki jih delajo in govorijo drugi, bolj malo povedo o nas. Ne glede na to, kaj se zgodi. Vsaj ne na način, kot si predstavljamo in kot radi predvidevamo. Ena najbolj fascinantnih stvari pri ljudeh je, da če v isto sobo postavite deset posameznikov, ob istem času in v isto situacijo in jih prosite, da opišejo, kaj se je zgodilo, boste dobili deset različnih zgodb. Nihče ne laže in nihče si nujno ne izmišljuje. Vsaka oseba je pozorna na različne stvari in ustvarja različne pomene na podlagi lastnih interesov, filtrov in vsebin, ki jih nosi znotraj sebe.
Znaki, ki kažejo, da ste v zdravem odnosu
V zadnjem času obstaja malo morje knjig in člankov, ki nam govorijo, kaj točno bi morali iskati pri popolnem partnerju in kakšno bi moralo biti zdravo razmerje. Dejstvo je, da popolnega partnerja ni, stvari pa so veliko bolj preproste, kot si upamo priznati.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Kako prepoznati posttravmatsko stresno motnjo?
Posttravmatska stresna motnja (PTSD) se pojavi po travmatskem dogodku in moti človekovo sposobnost delovanja. Če zaznate simptome PTSD, je pomembno, da pravočasno obiščete zdravnika, da lahko dobite pravo diagnozo in zdravljenje.
Zabavna alternativa meditaciji
Bi verjeli trditvi, da sproščeno petje v avtu, ko smo sami, zares pripomore k boljšemu zdravju? Po mnenju strokovnjakov se lahko celo primerja z meditacijo!
Zakaj sanjamo nekdanje partnerje?
Sanje ljudem že od nekdaj prebujajo mnogo vprašanj, na katera še vedno nimamo jasnih odgovorov. Čeprav znanost zagovarja svoje teorije, pa ljubitelji duhovnosti radi sanjam pripisujejo še dodatne ali celo globlje pomene. Podobno je s sanjami o nekdanjih partnerjih, ki spadajo med zelo pogoste sanjske vsebine. Zakaj torej sanjamo osebe, s katerimi smo bili nekoč v partnerskem odnosu in kakšna simbolika se lahko skriva zadaj?
Kako sprejeti notranjega otroka v sebi?
Vsak ima notranjega otroka. Nekateri se ga zavedajo in ga sprejemajo, drugi so popolnoma nevedni o njegovem obstoju, spet tretji pa iščejo načine, kako ga prepoznati. Zakaj je pomembno, da sprejmemo, objamemo in prepoznamo svojega notranjega otroka? Ker nosi vse tiste vsebine, dobre in slabe, ki nas v odraslosti bodisi ovirajo ali pa nas vodijo do zdravih odnosov.
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Zakaj bolj cenimo stvari, za katere se moramo potruditi?
Gotovo si že kdaj izkusil neverjeten občutek zmagoslavja, ponosa in moči, ko si dosegel zahteven cilj. Počutil si se, kot da si od sedaj najprej zmožen doseči čisto vse.
7 konkretnih načinov, kako lahko pomirite svoj um in telo v času stiske
Vsi vemo, kako je, ko se pojavijo sprva vznemirljive, rahlo neprijetne misli in občutki, zelo kmalu pa lahko, če se jim prepustimo, pademo v globok vodnjak strahu in občutek preobremenjenosti. V takšnih situacijah lahko zelo kmalu začnemo verjeti, da nad svojimi občutki in čustvi nimamo nadzora.
