duševno zdravje
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti
Od kod nagnjenost k zasvojenosti? Zakaj posameznik z odvisnostjo nima nadzora nad seboj? Kaj ga sili k zlorabi določene snovi ali kompulzivnemu vedenju? Zelo pogosto je zasvojenost odgovor na težave v zgodnjem življenju in gre za mehanizem spoprijemanja s stisko.
Ste že slišali za moč hvaležnosti?
Vsak od nas ima svojo zgodbo, ki je edinstvena, unikatna in posebna. Definirajo nas morda na videz povsem podobne, a hkrati različne izkušnje, vzorci in okolje, iz katerega izhajamo. Mnogi med nami tako večino svojih dni ne vidijo smisla v izzivih, s katerimi se soočajo, velikokrat se tudi osredotočamo na vse tisto slabo, kar je za nami, ob nas in pred nami, le malokrat pa pomislimo na vse tisto, kar imamo. Predvsem ob sebi.
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Kako obvladati stres ob prehodu v študentsko življenje?
Prehod med srednjo šolo in fakulteto velja za enega večjih mejnikov v življenju mladostnika, saj za mnoge to pomeni tudi selitev od doma, študijske izzive, iskanje nove družbe prijateljev in prve korake v samostojno življenje. Nič čudnega torej ni, če je prehod v novo obdobje pospremljen s skrbmi, tesnobnimi občutji in strahom.
Opozorilni znaki, da vas partner čustveno zlorablja
Čustvena zloraba je obnašanje, s katerim posameznik skuša nadzorovati svojega partnerja z uporabo različnih taktik, kot je ustrahovanje, poniževanje, vzbujanje krivde, uporaba prisile, manipulacije. Čeprav čustvena zloraba ne pušča brazgotin, je lahko ravno tako uničujoča kot fizična zloraba.
5 enostavnih načinov, kako lahko možgane streniramo, da so pozitivni
Rešitev ni, da se pretvarjamo, da na svetu ni ničesar negativnega. Niti da nekomu svetujemo, da se izogiba stresu, saj je to danes skoraj nemogoče. Namesto tega lahko preprosto svoje možgane streniramo, da ostajajo pozitivni. Počutili se bomo mnogo bolje in srečneje.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
5 načinov, kako lahko pametne ure izboljšajo vaše zdravje
Sodobni svet, ki je osredotočen na tehnologijo, nam omogoča, da zlahka zapademo v sedeč življenjski slog. V službi smo pogosto priklopljeni na računalnike, doma preživljamo čas na napravah in imamo avtomatizirane domače sisteme, ki lahko prižgejo luči ali televizorje. Vendar nas lahko tehnologija tudi spodbuja k izboljšanju zdravja, saj nam pomaga spremljati vitalne znake ali nam celo pomaga, da ostanemo na tekočem z zdravili in obvladujemo svojo bolezen.
Ste introvert ali ekstrovert? Mogoče kaj drugega?
Ljudje se večkrat sprašujemo, kdo pravzaprav smo in kam sodimo. Vsak od nas se ponaša z določenimi lastnostmi, ki tako ali drugače lahko vplivajo na naša življenja. Med bolj poznanimi tipi osebnosti največkrat navajamo introverte ali ekstroverte, medtem ko je redko kdo le eno ali drugo.
Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.
Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.
Britanska kraljeva družina in njeno spopadanje s stigmo duševnega zdravja
Danes se o duševnem zdravju, na srečo, govori veliko več kot prej, prav tako pa o pomembnosti izražanja čustev in ne označevanju le-teh s 'slabimi' ali 'dobrimi'. Čustva in občutja zgolj so. Niso ne slaba ne dobra, vsekakor pa obstaja ves repertoar – od izjemno prijetnih do skrajno neprijetnih.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Veste, kaj je motnja kompulzivnega kopičenja?
Verjetno vsak med nami pozna koga, ki rad zbira stvari – pogovorno in malce v šali takšnim osebam pravimo, da so 'hrčki'. A motnja kompulzivnega kopičenja je veliko več kot le zbiranje ali shranjevanje določenih predmetov, saj močno poseže v odnose, zdravje in vsakodnevno delovanje takšne osebe.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Zakaj je pomembno, da ne verjamemo vsemu, kar govori naš um?
Ste tudi vi med tistimi, ki velikokrat preprosto ne morejo izklopiti takšnih in drugačnih misli? Se tudi vi (pre)večkrat počutite, kot da ste nenehno v svoji glavi, izgubljeni v svojih mislih in celo večkrat odtavate in sploh niste prisotni v trenutku?
Samota ni vedno slaba stvar
V življenju vsekakor pridejo dnevi ali pa celo daljša obdobja, ko se počutimo bolj same kot sicer, a samota nujno ne pomeni osamljenosti!
Kaj se zgodi, če vsak dan pijemo zeleni čaj?
Čeprav se zdi, da bi večina za svoj najljubši napitek izbrala kavo, ne zeleni čaj, ima slednji številne pozitivne učinke na naše zdravje. Poglejmo si šest zdravstvenih koristi zelenega čaja.
Kdaj je lahko glavobol nevaren?
Prepričanje, da so migrene zgolj 'bolj boleči glavoboli', kot pogosto slišimo, ni zgolj napačno, temveč je lahko celo škodljivo – tudi in predvsem za tiste, ki za migrenami trpijo. Poglejmo si, na kaj vse vplivajo migrene – tako duhovno, psihično kot fizično.
Znanstveniki odkrili, da imajo drevesa 'srčni utrip'
Do sedaj je znanstvenikom in raziskovalcem uspelo ugotoviti, da lahko drevesa komunicirajo med seboj in da so živa, vsekakor pa do nedavne študije niso vedeli – in tako tudi mi ne –, da imajo tudi drevesa 'srčni utrip'.
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Kdaj ne bi smeli prezreti svoje nenehne 'razdražljivosti'?
Se vam zdi, da se vaše 'slabo razpoloženje' nikakor ne konča, ne glede na to, kaj se dogaja, kaj se vam zgodi ali pa kaj doživljate?
Lahko hrana pomaga pri lajšanju tesnobe?
Vsak od nas se kdaj pa kdaj počuti tesnobno, zaradi česar smo lahko zaskrbljeni, napeti ali čutimo strah in neprijetno tiščanje v prsih. Vendar obstaja več strategij, ki jih lahko uporabimo za boljše počutje, med drugim si lahko pomagamo tudi s tem, da izboljšamo svojo prehrano.
Motnje hranjenja: 5 mitov, ki so lahko nevarni
'Zbolevajo le mlade ženske' je zgolj eden od napačnih in škodljivih mitov, v katere verjamejo ljudje, ko je govora o motnjah hranjenja. Dietetičarka Jane Clarke je za spletno stran Healthista spregovorila o najpogostejših mitih, ki bi jih morali vsi poznati v povezavi z motnjami hranjenja.
Razlogi, zakaj se podcenjujete, in kako postati bolj samozavesten
Določena (zdrava) mera samokritičnosti, malo skromnosti in nekaj zdravih dvomov vase so lahko celo zelo dobri. Če se na drugi strani seveda znamo tudi pohvaliti.
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Kakšna je, če obstaja, povezava med duševnimi motnjami in umetnostjo?
Vsi poznamo dolg seznam slavnih in priznanih umetnikov, ustvarjalcev, ki so imeli različne duševne težave in bolezni. So se ravno zaradi teh 'našli' v umetnosti, so zaradi njih blesteli ali pa so bili zaradi njih celo boljši? Je umetnost pomagala pri 'zdravljenju' ali jih je, nasprotno, celo ovirala??
Navada, ki ti lahko spremeni življenje
Verjetno veš, da sta fizično in psihično zdravje neločljivo povezana. Brez enega tako rekoč ni drugega. Zato si bomo danes pogledali, zakaj ti lahko šport dejansko spremeni življenje.
Vse, česar niste vedeli o zavisti
Zavist je neprijeten občutek, ki ga lahko doživimo ob nekom, ki ima nekaj, česar sami nimamo. To pomeni, da bi si želeli biti v situaciji druge osebe, a to ni (vedno) mogoče.
