dusevnost
Ekspresivna umetnostna terapija: drama, ples, glasba in pisanje
Ekspresivna umetnostna terapija je integrativni pristop, ki uporablja različne metode – pisanje, glasbo, vizualno umetnost, dramo in ples, s pomočjo katerih lahko posameznik osebnostno raste, razvija spretnosti, zmanjšuje simptome čustvenih motenj, izboljša komunikacijo in osmišlja osebne življenjske izkušnje.
Racionalizacija kot obrambni mehanizem
Racionalizacija je eden od obrambnim mehanizmov, s katerim skušamo z logično razlago utemeljiti oziroma opravičiti čustva, odnose in vedenja, ki so sicer splošno nesprejemljivi. Gre torej za poskus utemeljitve nemoralnega in odstopajočega, kar lahko imenujemo tudi oblika samoprevare.
Kaj je komplicirano ali podaljšano žalovanje?
"Komplicirano žalovanje je oblika žalosti, ki obvlada človekov um in ga ne izpusti," pravi ena od misli. Posameznikom s to izkušnjo izguba močno poseže v življenje, zato si ne znajo predstavljati, kako bi se lahko počutili bolje. Žalost prevlada v njihovih mislih in občutkih, prihodnost brez ljubljene osebe pa se jim zdi mračna in brez pravega smisla.
7 potencialnih razlogov, zakaj niste zadovoljni s svojim življenjem
Življenje ima svoje vzpone in padce, za slednje pa vemo, da so nekoliko neprijetni. Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju počuti zmedeno, negotovo in nezadovoljno s svojim življenjem ali samim s sabo, a za določene stvari smo, če si priznamo ali ne, odgovorni tudi sami.
Znate prepoznati opozorilne znake v odnosih?
Ljudje veliko govorimo o opozorilnih znakih v odnosih, toda kaj točno pomenijo? So vsi opozorilni znaki za vse enaki? Ali so vedno razlog za odhod in ali je sploh smiselno govoriti o njih? Jih najdemo le pri določenih ljudeh ali jih oddajamo vsi?
Kako travma spremeni možgane?
Spolna zloraba, brutalen fizični napad, prisostvovanje nasilju ali vojni, dolgotrajno zanemarjanje v družini, bližnje srečanje s smrtjo … Telesne brazgotine se zacelijo, a nekatere čustvene rane nevidno zaustavijo življenja mnogih, ki so izkusili travmo. Nesmiselno je govoriti, naj že enkrat "prebolijo", saj posttravmatska stresna motnja spremeni strukturo možganov in vpliva na njihovo delovanje.
Zakaj je odpuščanje pomembno?
Največjo bolečino občutimo takrat, ko nas izdajo ljudje, ki so nam najbližje – starši, partner, prijatelji ali znanci. Vsakdo, ki je to že doživel, ve, kako hudo je takrat omajan naš notranji svet. A ko nas življenje močno prizadene, ni nič učinkovitejše za celjenje čustvenih ran od pristnega in globokega odpuščanja.
Kaj je čustvena zrelost?
Čustvena zrelost zajema različna vedenja in notranje mehanizme (samo)nadzora. Vključuje sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter zmožnost občutiti hvaležnost, sprejemati lastne napake, prepoznavati potrebe in postavljati zdrave meje. Je ena od temeljnih elementov srečnega in izpolnjenega življenja.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Znamo zgolj 'poslušati' ali zares slišimo človeka?
Biti poslušan ali biti zares slišan … Razlika na prvi pogled morda ni tako zelo očitna, a je v resnici precej velika.
Somatska terapija - celostno terapevtsko zdravljenje
Somatska terapija, znana tudi kot terapija somatskega doživljanja, vključuje celostno – um, telo in duha – terapevtsko zdravljenje.
Strah pred uspehom – si lahko pomagamo sami?
Strah pred uspehom vključuje strah pred lastnimi dosežki, pogosto do te mere, da ljudje sabotirajo samega sebe. Čeprav na uspeh pogosto gledamo kot na nekaj, kar je zaželeno in česar si želimo vsi, obstajajo razlogi, tudi takšni, ki so morda celo racionalni, zakaj se ljudje bojijo, da bi jim resnično uspelo.
Kaj lahko storite, če ne veste, kdo ste?
Medtem ko imajo nekateri zelo močan občutek, kdo so in kaj si želijo, drugi ne vedo, zakaj in kako. Občutek negotovosti, kdo smo in kaj si želimo, lahko velikokrat vodi do spreminjajočega se občutka identitete. Kaj nam lahko pomaga pri iskanju naše resnične narave?
Kaj se skriva za sanjami?
Želja po razumevanju funkcije sanj se pojavlja že skozi vso zgodovino človeštva. V preteklosti so se pojavljala različne bolj ali manj verjetne teorije, ki so jih razvijali misleci, v začetku 20. stoletja pa se je pojavila nova paradigma, ki temelji na zapletenih teorijah duševnosti, zlasti nezavednega uma.
Sindrom zlomljenega srca je resničen
V pogovorih o ljubezenskih tegobah in čustvenih bolečinah včasih naletimo na izjave, kot so: »Zlomil mi je srce.« Pogosto je zlomljeno srce tudi prispodoba iz pravljic, v katerih lik tragično umre zaradi žalosti, povezane z neuslišano ljubeznijo. Čeprav se vse skupaj morda zdi nekoliko pretirano, pa sindrom zlomljenega srca zares obstaja. Strokovno ga imenujemo stresna kardiomiopatija.
Razlika med coachingom in terapijo
Kadar se znajdemo na razpotju življenja, imamo težave v partnerstvu ali pa si želimo narediti le nekaj več zase, pomaga pogovor z nekom, ki ni vpet v naše življenje. A ob poplavi številnih ponudnikov je včasih težko vedeti, h komu po nasvet, usmeritev ali daljšo obravnavo. Tokrat izpostavljamo področji coachinga in psihoterapije, ki sta po eni strani precej različni, po drugi pa se ponekod precej prekrivata in stremita k istemu cilju. Preverite, kaj so ključne razlike med obema.
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Zakaj še vedno ne poznamo izraza ’daddy issues’?
Izraz ’daddy issues’ je besedna zveza, ki je v vsakodnevnih pogovorih pogosto zlorabljena oziroma tolmačena napačno. Nekateri menijo, da opisuje ženske, ki imajo nerazrešene težave z očeti, drugi so prepričani, da se nanaša na vse, ki imajo rade starejše moške, spet tretji pa so mnenja, da takšne ženske težko oblikujejo zdrave partnerske odnose. Preverite, kaj je res in zakaj se v psihologiji tovrstne težave imenujejo tudi ’očetovski kompleks’.
4 stvari, ki se lahko zgodijo, če opustite uporabo družbenih omrežij
Družbena omrežja so nam dala ogromno – od čudovite zabave do povezovanja s prijatelji z vsega sveta, sprostitve in dodatnega zaslužka ob delu. Prinesla pa so tudi ogromno zapravljenega časa in celo hude zasvojenosti.
Zakaj je pomembno najti smisel in namen življenja?
V življenju skoraj na vsakem koraku naletimo na idejo, da je bistveno najti srečo. Če najdemo srečo, imamo vse. A to miselno perspektivo je morda celo bolje obrniti na glavo. Čeprav je sreča v življenju pomembna, nam pomaga bore malo, če nimamo življenjskega smisla. Iskanje smisla in namena je za počutje enako pomembno kot iskanje sreče, če ne celo bolj, ker nas le osmišljeno življenje vodi do dolgotrajnega zadovoljstva, boljših odnosov in uresničenega poslanstva.
Kaj storiti, ko razmerje ''nima več kemije''?
Normalno in naravno je, da se romantični odnosi začnejo s strastjo, sčasoma pa prehajajo in se razvijajo v toplino in stabilnost. Razlogov za to je več, od hormonov privlačnosti na začetku, do nagonskih in bioloških gnezditvenih navad. Prav nobena dolgoročna zveza ne ohranja (enake) začetne kemije, ki je prisotna na začetku, in to je popolnoma v redu.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
Kaj je radikalno sprejemanje?
Radikalno sprejemanje temelji na predpostavki, da trpljenje ne izhaja neposredno iz bolečine, temveč iz navezanosti na njo. Korenine segajo v budizem in v psihološko paradigmo Carla Rogersa, ki je trdil, da je sprejemanje prvi korak, ki vodi k spremembam.
Medicinska hipnoza: z nezavednim do boljšega življenja
»Dovoli si videti, česar si ne dovoliš videti,« pravi znana misel priznanega hipnoterapevta Ericksona. Hipnoterapevtske metode postajajo vse bolj priljubljene, a izraz hipnoza pri nekaterih še vedno vzbuja številne pomisleke, dvome in napačna prepričanja. Čeprav obstaja več vrst hipnoze, se medicinska oziroma klinična veja izvaja v terapevtske namene, torej za lajšanje psihičnih in nekaterih fizičnih tegob, izvajajo pa jo le usposobljeni hipnoterapevti.
Zakaj je samota nujno potrebna?
Zdi se, da se čas, ki ga preživimo le sami s seboj ponekod še vedno povezuje z negativno konotacijo. Samota, pa čeprav le občasna, je za nekatere znak čudaštva, osamljenosti, morda celo egoizma, kar je precej povezano s tem, iz kakšnega okolja prihajamo. A vse omenjene predpostavke ne bi mogle biti dlje od resnice. Samota je nekaj čudovitega, saj se le v tihi prisotnosti sebe lahko razvijamo in spoznavamo.
Logoterapija: iskanje smisla in namena
Logoterapija je terapevtski pristop, ki ljudem pomaga najti življenjski namen in smisel. Metodo je razvil Viktor Frankl, potem ko je v 40. letih prejšnjega stoletja uspel preživeti holokavst. Na podlagi svojih izkušenj kot zdravnik, psihiater, nevrolog in študent filozofije je oblikoval svoj smiselno usmerjen pristop, ki spodbuja osebno odgovornost in svobodo izbire. Njegove izkušnje in teorije so podrobneje opisane v njegovi knjigi Človekovo iskanje smisla.
Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.
Prednosti in slabosti spletnih terapij
Zaradi različnih omejitev preteklega obdobja je marsikateri strokovnjak na področju duševnega zdravja svoje storitve preselil na splet. Nenadoma so se pojavila različna spletna svetovanja, terapije, coachingi in tudi predavanja z različnimi tematikami. Ob tem se je marsikateri uporabnik soočal z dilemami, tudi takšnimi, ali je tovrstna oblika enako učinkovita kot srečanja v živo. Prav zato predstavljamo prednosti in slabosti spletnih terapij in svetovanj, za katere gre pričakovati, da jih bo v prihodnosti še več.
Kaj pomeni zdrava ljubezen do sebe?
O konceptu ljubezni do sebe se v zadnjem času veliko govori, a pogosto se v zvezi s tem pojavljajo napačne interpretacije. Ljubezen do sebe ni egoizem ali narcisizem, ampak gre za spoštovanje svojega dobrega počutja in sreče. Pomeni tudi, da znamo poskrbeti za svoje potrebe in ne žrtvujemo sebe, da bi ugajali drugim. Ljubezen do sebe pomeni, da ne sprejmemo manj, kot si v resnici zaslužimo.
