dusevnost
Ne boste verjeli, kakšen vpliv imajo živali na ljudi
Vsi, ki imate doma vsaj enega hišnega ljubljenčka, se boste gotovo strinjali, da ta v dom prinese obilo veselja, pozitiven vpliv družbe živalskih prijateljev na fizično, kognitivno in duševno zdravje ljudi pa potrjujejo tudi številne raziskave. Sploh tistim, ki vam decembrski čas ne prinaša pričakovanega veselja, ampak poglablja občutke osamljenosti in tesnobe, bo družba hišnih ljubljenčkov v veliko pomoč.
Zdrava telesna samopodoba - osredotoči se na zdravje, ne zgolj kilograme
Čeprav je za mnoge samoumevna, je do zdrave telesne samopodobe težko priti. Posebej to velja v primeru, če se že vse življenje borimo z odvečnimi kilogrami, zraven pa gledamo podobe popolnih deklet, ki nam jih ponuja moderna družba. Kako v modernem svetu, v katerem preživimo veliko časa na družbenem omrežju, razviti zdravo telesno samopodobo? In če že ne ljubezni do svojega telesa, kako se lahko naučimo, da ga vsaj sprejemamo?
Zimska depresija – mit ali resnica?
Zimska depresija je pogovorni izraz za sezonsko depresijo, ki se pojavi v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in je manj sončne svetlobe. Stanje se natančneje imenuje depresija s sezonskim vzorcem, znana pa je tudi kot sezonska afektivna motnja (SAD). Oseba, ki ima to motnjo, običajno doživlja ciklična depresivna obdobja, pri čemer se epizode pojavijo jeseni ali pozimi in izginejo v pomladnih ali poletnih mesecih.
Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.
Zakaj nas privlači tisto, česar 'ne moremo' imeti?
Ste se kdaj vprašali, zakaj nas pogosto privlačijo stvari, ki nas 'ne bi smele' ali pa tiste, ki jih ne moremo imeti? Psihologija ima seveda tudi na to vprašanje odgovor.
6 znakov, da ste 'stara duša'
Enostavne definicije, kaj je stara duša, ni, spodaj pa boste vseeno našli nekaj najbolj prepoznavnih lastnosti ljudi, ki naj bi to bili.
Kaj vam lahko pomaga pri spopadanju s tesnobo?
Anksioznost je motnja, s katero se sooča vedno več ljudi – še posebej v današnjem času, ko živimo v hitrem tempu življenja.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?
Preprosti načini, s katerimi lahko poskrbimo za svoje duševno zdravje
Živimo v času, v katerem smo iz najrazličnejših strani obdani z nešteto informacijami. Različni duhovni, fitnes in drugačni guruji nam vsak iz svoje strani podajajo nasvete in pravila za dobro življenje, kaj kmalu pa se zaradi nakopičenega znanja lahko izgubimo.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
V iskanju popolne ljubezni
Sanjarjenje o popolni ljubezni obstaja že od nekdaj, saj ljudje vedno stremimo k presežnemu v vseh oblikah. Skozi zgodovino so o njej razmišljali številni filozofi in psihoanalitiki, pesnikom in pisateljem pa predstavlja vir navdiha za ustvarjanje. A vsi vemo, da popolnosti v resničnem svetu ni, še manj v intimnih odnosih, pa čeprav si še tako želimo, da bi za vsakogar obstajala popolna oseba, ob kateri bi doživeli usodno ljubezen.
Zakaj vam knjige za 'samopomoč' ne pomagajo?
"Teoretično vem čisto vse, prebral sem premnogo knjig, ki opisujejo moje stanje in naštevajo predloge, kako se izkopati iz brezna občutij, a se v mojem življenju še vedno nič ne spremeni," so besede številnih posameznikov, ki se odločijo težave reševati s pomočjo knjig za osebnostno rast in samozdravljenje. Kje torej nastane vrzel med tem, da smo pravzaprav specialisti v zavedanju svojih težav, nikakor pa ne moremo storiti koraka naprej in se osvoboditi tistega, kar nas zadržuje na mestu?
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti
Od kod nagnjenost k zasvojenosti? Zakaj posameznik z odvisnostjo nima nadzora nad seboj? Kaj ga sili k zlorabi določene snovi ali kompulzivnemu vedenju? Zelo pogosto je zasvojenost odgovor na težave v zgodnjem življenju in gre za mehanizem spoprijemanja s stisko.
Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.
Ste že slišali za moč hvaležnosti?
Vsak od nas ima svojo zgodbo, ki je edinstvena, unikatna in posebna. Definirajo nas morda na videz povsem podobne, a hkrati različne izkušnje, vzorci in okolje, iz katerega izhajamo. Mnogi med nami tako večino svojih dni ne vidijo smisla v izzivih, s katerimi se soočajo, velikokrat se tudi osredotočamo na vse tisto slabo, kar je za nami, ob nas in pred nami, le malokrat pa pomislimo na vse tisto, kar imamo. Predvsem ob sebi.
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Opozorilni znaki, da vas partner čustveno zlorablja
Čustvena zloraba je obnašanje, s katerim posameznik skuša nadzorovati svojega partnerja z uporabo različnih taktik, kot je ustrahovanje, poniževanje, vzbujanje krivde, uporaba prisile, manipulacije. Čeprav čustvena zloraba ne pušča brazgotin, je lahko ravno tako uničujoča kot fizična zloraba.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Ste introvert ali ekstrovert? Mogoče kaj drugega?
Ljudje se večkrat sprašujemo, kdo pravzaprav smo in kam sodimo. Vsak od nas se ponaša z določenimi lastnostmi, ki tako ali drugače lahko vplivajo na naša življenja. Med bolj poznanimi tipi osebnosti največkrat navajamo introverte ali ekstroverte, medtem ko je redko kdo le eno ali drugo.
Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.
Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.
Britanska kraljeva družina in njeno spopadanje s stigmo duševnega zdravja
Danes se o duševnem zdravju, na srečo, govori veliko več kot prej, prav tako pa o pomembnosti izražanja čustev in ne označevanju le-teh s 'slabimi' ali 'dobrimi'. Čustva in občutja zgolj so. Niso ne slaba ne dobra, vsekakor pa obstaja ves repertoar – od izjemno prijetnih do skrajno neprijetnih.
Veste, kaj je motnja kompulzivnega kopičenja?
Verjetno vsak med nami pozna koga, ki rad zbira stvari – pogovorno in malce v šali takšnim osebam pravimo, da so 'hrčki'. A motnja kompulzivnega kopičenja je veliko več kot le zbiranje ali shranjevanje določenih predmetov, saj močno poseže v odnose, zdravje in vsakodnevno delovanje takšne osebe.
