dusevnost
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Vse, kar morate vedeti o ADHD
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je stanje duševnega zdravja, ki lahko povzroči nenavadne stopnje hiperaktivnosti in impulzivnega vedenja.
Kako premagati hromeč strah?
Strah je votel, okrog ga pa nič ni, smo v otroštvu pogosto poslušali, ko smo se kot otroci morda bali teme ali pa neviht. A tudi v odraslem življenju se marsikdo sooča s hromečim strahom, ki kdaj vpliva celo na kakovost vsakdana. Kako se soočiti s takšnim strahom in kako ga premagati?
Spekter aseksualnosti: ko želje po spolnosti (skoraj) ni
Aseksualnost je vse pogostejši predmet raziskav v psihologiji, seksologiji in na drugih akademskih področjih. Krovni izraz aseksualen (neseksualen) opisuje osebe, ki doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih in imajo nizko zanimanje za spolnost nasploh. Za razliko od celibata, ki je zavestna odločitev za spolno vzdržnost, je aseksualnost del človekovih spolnih potreb, tako kot so to denimo različne spolne usmerjenosti.
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.
Kaj povzroča nočne more?
Vsi smo imeli že vsaj enkrat v življenju nočno moro. Če do teh prihaja le občasno, so nekaj povsem normalnega. A ko postanejo pogoste, morda celo redne, lahko močno poslabšajo kakovost spanja in z njim načnejo tudi naše zdravje.
Kaj je vagusni živec?
Vagusni živec ima pomembno vlogo v našem telesu, saj gre za enega najkompleksnejših živcev, ki ima izjemno velik vpliv na nas, pa naj si bo to fizično, čustveno ali mentalno. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko Evo Štajner.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Namesto zaobljub si letos postavite ta vprašanja
Vprašanja za samorefleksijo vam bodo letos morda pomagala bolj kot vse zaobljube, ki bi si jih lahko zadali.
Kaj povzroča 'negativno energijo' in kako jo prepoznati?
Morda energije ne vidimo, vsekakor pa vsi poznamo pozitivne ali negativne občutke. Nikakor energije ne moremo meriti s prostim očesom, znamo pa jo prepoznati. Lahko prihaja od negativnih ljudi, iz okolice ali celo in predvsem iz naše psihe. 'Negativna energija' nas lahko popolnoma izčrpa, psihično in fizično. Zato je pomembno, da se naučimo ravnati z njo.
Znanost o sočutju: lahko dobrota in sočutje dejansko pozitivno vplivata na zdravje?
Prijaznost in sočutje se pogosto pojmujeta kot dobri sredstvi za blaženje stresa, poudarja pa se tudi njun pozitiven vpliv na medsebojne odnose in zdravje. Več znanstvenih študij je potrdilo blagodejne učinke sočutja, ki naj bi izboljšalo razpoloženje, povečalo altruistične občutke pri ljudeh in spodbujalo povezanost z drugimi.
Ali lahko zaradi stresa zbolite?
Če oseba doživlja dolgotrajni stres, lahko opazi simptome, kot so nepravilni vzorci prehranjevanja, težave s spanjem ali srcem in imunskim sistemom.
Ne boste verjeli, kakšen vpliv imajo živali na ljudi
Vsi, ki imate doma vsaj enega hišnega ljubljenčka, se boste gotovo strinjali, da ta v dom prinese obilo veselja, pozitiven vpliv družbe živalskih prijateljev na fizično, kognitivno in duševno zdravje ljudi pa potrjujejo tudi številne raziskave. Sploh tistim, ki vam decembrski čas ne prinaša pričakovanega veselja, ampak poglablja občutke osamljenosti in tesnobe, bo družba hišnih ljubljenčkov v veliko pomoč.
Zdrava telesna samopodoba - osredotoči se na zdravje, ne zgolj kilograme
Čeprav je za mnoge samoumevna, je do zdrave telesne samopodobe težko priti. Posebej to velja v primeru, če se že vse življenje borimo z odvečnimi kilogrami, zraven pa gledamo podobe popolnih deklet, ki nam jih ponuja moderna družba. Kako v modernem svetu, v katerem preživimo veliko časa na družbenem omrežju, razviti zdravo telesno samopodobo? In če že ne ljubezni do svojega telesa, kako se lahko naučimo, da ga vsaj sprejemamo?
Zimska depresija – mit ali resnica?
Zimska depresija je pogovorni izraz za sezonsko depresijo, ki se pojavi v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in je manj sončne svetlobe. Stanje se natančneje imenuje depresija s sezonskim vzorcem, znana pa je tudi kot sezonska afektivna motnja (SAD). Oseba, ki ima to motnjo, običajno doživlja ciklična depresivna obdobja, pri čemer se epizode pojavijo jeseni ali pozimi in izginejo v pomladnih ali poletnih mesecih.
Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.
Zakaj nas privlači tisto, česar 'ne moremo' imeti?
Ste se kdaj vprašali, zakaj nas pogosto privlačijo stvari, ki nas 'ne bi smele' ali pa tiste, ki jih ne moremo imeti? Psihologija ima seveda tudi na to vprašanje odgovor.
6 znakov, da ste 'stara duša'
Enostavne definicije, kaj je stara duša, ni, spodaj pa boste vseeno našli nekaj najbolj prepoznavnih lastnosti ljudi, ki naj bi to bili.
Kaj vam lahko pomaga pri spopadanju s tesnobo?
Anksioznost je motnja, s katero se sooča vedno več ljudi – še posebej v današnjem času, ko živimo v hitrem tempu življenja.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?
Preprosti načini, s katerimi lahko poskrbimo za svoje duševno zdravje
Živimo v času, v katerem smo iz najrazličnejših strani obdani z nešteto informacijami. Različni duhovni, fitnes in drugačni guruji nam vsak iz svoje strani podajajo nasvete in pravila za dobro življenje, kaj kmalu pa se zaradi nakopičenega znanja lahko izgubimo.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
V iskanju popolne ljubezni
Sanjarjenje o popolni ljubezni obstaja že od nekdaj, saj ljudje vedno stremimo k presežnemu v vseh oblikah. Skozi zgodovino so o njej razmišljali številni filozofi in psihoanalitiki, pesnikom in pisateljem pa predstavlja vir navdiha za ustvarjanje. A vsi vemo, da popolnosti v resničnem svetu ni, še manj v intimnih odnosih, pa čeprav si še tako želimo, da bi za vsakogar obstajala popolna oseba, ob kateri bi doživeli usodno ljubezen.
Zakaj vam knjige za 'samopomoč' ne pomagajo?
"Teoretično vem čisto vse, prebral sem premnogo knjig, ki opisujejo moje stanje in naštevajo predloge, kako se izkopati iz brezna občutij, a se v mojem življenju še vedno nič ne spremeni," so besede številnih posameznikov, ki se odločijo težave reševati s pomočjo knjig za osebnostno rast in samozdravljenje. Kje torej nastane vrzel med tem, da smo pravzaprav specialisti v zavedanju svojih težav, nikakor pa ne moremo storiti koraka naprej in se osvoboditi tistega, kar nas zadržuje na mestu?
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
