dusevnost

'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.

Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.

'Ob prihajajoči smrti podporo potrebujejo tudi svojci umirajočega'
Zadnje obdobje življenja, ki s seboj prinaša umiranje in smrt, je tema, ki jo pogosto odrivamo na stran in še danes velja za precejšen tabu. A če bi se s takšnimi temami tekom življenja soočali sproti in šibkost dojemali in priznavali kot del življenja, bi bilo tudi umiranje lažje – naše in tisto, ki ga spremljamo. V Slovenskem društvu Hospic nudijo številne programe, ki uporabnikom brezplačno pomagajo v najbolj ranljivem obdobju življenja, med drugim pa delujejo tudi na področju spremljanja umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu. O tem, kako dojemamo umiranje in kako si lahko pri tem pomagamo, smo govorili z Alenko Križnik, vodjo omenjenega programa v Slovenskem društvu Hospic.

Nevarni miti o spolno prenosljivih boleznih
V naši družbi še vedno obstaja preveč mitov, ki se dotikajo tudi spolno prenosljivih bolezni. Potrebno je poskrbeti za varno spolnost, to pa naredimo tako, da se seznanimo z nekaj dejstvi. Poglejmo si več v nadaljevanju.

'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.

'Ne smrti, ljudje se bojijo bolečine pred njo'
Slovensko društvo Hospic že 28. leto stopa v stik s Slovenci v najbolj ranljivem obdobju njihovega življenja: ko se soočajo z izgubo najbližjega in celo, ko se soočajo z bližajočim se koncem svojega življenja. Zakaj umiranje in smrt še vedno veljata za tabu in zakaj bi bilo treba o tem veliko bolj naglas in iskreno govoriti ter se s tem tudi soočiti, smo tokrat klepetali z Andrejo Cilenšek, vodjo programa Prostovoljstvo pri omenjenem društvu.

Načini sprostitve po napornih dnevih
Malo morje obveznosti, hitenje od ene stvari do druge, obilica dela, številni roki in še in še, vse to pripomore, da počasi, a zanesljivo začnemo izgubljati svoj entuziazem, motivacijo in življenjsko iskrico, ki nas je gnala naprej. In prav zato je še kako pomembno, da se znamo ustaviti, zadihati in da namenimo svoj čas tudi mentalni sprostitvi. Tako si bomo lahko znova napolnili baterije in spodbudili pozitivne občutke, ki nas delajo žive. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Kaj je lažni spomin in zakaj pride do njega?
Pri spominjanju dogodkov iz naše preteklosti se lahko zgodi, da situacije in ljudi vidimo nekoliko drugače, kot so dejansko bile. Kaj so lažni spomini in zakaj pride do njih? Poglejmo si, kaj moramo vedeti.

Ste v razmerju z 'maminim sinom'? Potem morate vedeti to
Čeprav je izraz mamin sin pogosto povezan z negativno konotacijo, saj nakazuje na moškega, ki je pretirano navezan na svojo mater, zgodba ni vedno samo črno-bela. Raziskave kažejo, da so moški, ki imajo zdrave odnose s svojimi materami, duševno bolj zdravi, bolj empatični in imajo boljše odnose z ženskami na sploh.

Pravilno dihanje lahko lajša stres in izboljša naše zdravje
Ste kdaj pomislili, ali znate pravilno dihati?

Vse, kar morate vedeti o socialni anksioznosti
Določena mera nervoze v nekaterih družbenih situacijah je popolnoma normalna. Normalno je denimo, da se počutimo nekoliko živčne, ko gremo na prvi zmenek ali na razgovor za službo.

Ali najstniki spijo dovolj?
Mladostništvo je eno najbolj posebnih obdobji v življenju vsakega od nas. Gre za obdobje iskanja, prehod iz otroštva v odraslo dobo, obdobje polno sprememb v telesnem, kognitivnem in čustvenem razvoju. Spanje pa je pri vsem naštetem bistvenega pomena za razvoj in rast. Na žalost pa mnogo najstnikov spanju ne posveča dovolj pozornosti.

Formula karizme: kaj je in kako jo razviti?
Karizma je zmožnost pritegniti, očarati, navdihniti in zavedno ali ne vplivati na ljudi okoli sebe. Običajno z lahkoto prepoznamo, kdaj je nekdo karizmatičen, veliko težje pa je določiti, kakšne lastnosti ima nekdo, ki s svojo pojavo pritegne vso pozornost. Večina ljudi je prepričanih, da se s karizmo pač moraš roditi, kar pa ni čisto res. Vsakdo se lahko nauči karizme s pravim razumevanjem medčloveških odnosov.

Kako vam lahko pomaga hipnoza?
Stoletja stara tehnika lahko uspešno zdravi številne težave. Poglejmo si, za kaj je dobra in kako nam lahko pomaga.

Spreminjanje negativnih samogovorov v pozitivne
Samogovor je naš notranji glas, ki je močno prepleten z našimi čustvi. Lahko se ga povsem zavedamo ali pa tudi ne. Ko smo dobre volje, so pozitivne misli pogostejše in bolj intenzivne, ko doživljamo stiske, pa v našem umu prevladujejo negativne misli. Naš notranji glas v veliki meri vpliva na naše počutje, vedenja, odnos do sebe in drugih.

Princ Harry o soočanju z agorafobijo
Princ Harry je v svojih spominih povedal, da se je spopadal z agorafobijo, anksiozno motnjo, ki povzroča močan strah v določenih situacijah, na primer med množicami. Ta strah je lahko dovolj močan, da se posamezniki izogibajo odhodu od doma.

Tako čustva vplivajo na naš izbor hrane
Prehranjevanje je naša osnovna potreba, saj je pomembno, da naše telo dobi vsa hranila, ki jih potrebujemo za svoje optimalno delovanje. A priznajmo si, da mnogokrat ne jemo tako preudarno in premišljeno, ampak nas lahko pri izbiri, kaj in kako bomo jedli, vodijo tudi čustva. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Kako čustva vplivajo na prebavo?
Naša čustva niso brez pomena, ampak imajo velik vpliv na naše misli in vedenje kot tudi na naše telo. Kadar koli doživljamo močnejša čustva, jih lahko občutimo tudi fizično, pa naj si bo to v hitrejšem dihanju, grizenju nohtov, kriljenju z rokami, skrčenosti, begu in še in še. Prav tako radi rečemo, da je nekdo občutil metuljčke v trebuhu, pa tudi začutimo nelagodje, ko smo živčni in zaskrbljeni. In kako se vse to odraža na naši prebavi? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

4 stvari, ki se zgodijo z našim telesom po stresnih okoliščinah
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nenadoma opazili, kako ste v krču? Kako napeta ramena, roke, morda tudi noge imate? Ko je naše telo pod stresom, v dani situaciji le s težavo vidimo, v kakšnem stanju je. A to ne pomeni, da ne trpi.

Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.

Najpogostejša spolno prenosljiva bolezen
Okužba s klamidijo je ena najpogostejših spolno prenosljivih bolezni, ki jo povzroča bakterija Chlamydia trachomatis. Kako lahko ugotovimo, ali smo okuženi in zakaj je dobro, da čim prej ukrepamo, si lahko preberete v nadaljevanju.

Kako prepoznati simptome anksioznosti pri najstnikih?
Od šolskih izpitov, odraščanja in problemov, ki pridejo z njim, do pretirane uporabe družbenih omrežij. Veliko stvari lahko povzroči tesnobo pri najstnikih. Kaj storiti, če in ko jo prepoznate? Navsezadnje, kako jo sploh prepoznati?

Duševne sposobnosti, za katere verjetno ne veste, da jih imate
Vsi se lahko strinjamo, da je um močno orodje, vendar se verjetno nihče od nas, vsaj ne v celoti, ne zaveda, kaj vse lahko z njim naredimo in upravljamo.

Kaj je objektivna morala?
Objektivnost se nanaša na idejo, da je nekaj dejansko ali objektivno brez pristranskosti. Moralnost pa pomeni občutek, da je nekaj prav ali narobe. Objektivna morala je znana tudi kot moralni objektivizem. Gre za koncept, da prav in narobe dejansko obstajata brez subjektivne opredelitve.

11 stvari, ki jih lahko naredite, ko niste v dobrem obdobju
V življenju obstaja kontrast med srečo in lahko rečemo: slabim obdobjem. Gibljemo se med enim in drugim ekstremom, večino časa pa preživimo nekje v sivi sredini. Slabi dnevi pridejo in grejo tako kot tudi dobri. Pomembno je, da se naučimo sprejemati oboje.

Kaj je stoična osebnost?
Gre za vrsto temperamenta, za katerega je značilna umirjenost, odpornost in notranja moč ob kakršni koli stiski ali izzivu. Takšne osebe niso posebej čustvene, ne izražajo širokega razpona čustev in svoje občutke pogosto skrivajo. Verjamejo namreč, da lahko pretirano samorazkrivanje in samoizražanje vodita do neracionalnih ali prenagljenih odločitev. V nadaljevanju preverite lastnosti teh oseb in kaj so njihove prednosti ter šibkosti.

Ste vedeli, da je stres lahko tudi dober?
O stresu skoraj vedno govorimo z negativno konotacijo. Vendar pa stres ni nujno slab. Poglejmo, kdaj, zakaj in kako.

Kaj povzroča dismorfno motnjo?
Osebe z dismorfno motnjo doživljajo hude duševne stiske zaradi namišljene telesne hibe ali manjše lepotne napake. Imajo neustrezno predstavo o lastnem telesu, zanje pa je značilno, da skušajo svojo 'napako', četudi to ni, skriti.

4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.

Kaj je kognitivno vedenjska terapija (KVT)?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapevtskega zdravljenja in pomaga prepoznati ter spremeniti omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na vedenje in čustva. Pristop se je izkazal za učinkovit pri številnih težavah, vključno z depresijo, tesnobnimi motnjami, težavami z uživanjem alkohola in drog, zakonskimi težavami, motnjami hranjenja ... Številne raziskave kažejo, da ta vrsta terapije vodi do pomembnega izboljšanja delovanja in kakovosti življenja nasploh.