iskanje sebe
''Zakaj me nihče ne mara?''
Zlasti za obdobje najstništva velja, da želimo biti v očeh drugih všečni, priljubljeni, zanimivi. Želimo si pripadnosti, družbe in občutka, da se vse vrti okoli nas. A dejstvo je, da je slika pogosto zelo drugačna. Počutimo se kot sive miši, osamljeni, nevredni, zavrnjeni, kar v nas še bolj utrjuje občutek žalosti in praznine. Pomembno je, da spoznaš, od kod to izhaja.
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
Tako droge vplivajo na duševno zdravje
Da je zloraba alkohola in drog lahko povezana s pojavom težav v duševnem zdravju, si verjetno že slišal.
Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Zakaj je pomembno, da ne verjamemo vsemu, kar govori naš um?
Ste tudi vi med tistimi, ki velikokrat preprosto ne morejo izklopiti takšnih in drugačnih misli? Se tudi vi (pre)večkrat počutite, kot da ste nenehno v svoji glavi, izgubljeni v svojih mislih in celo večkrat odtavate in sploh niste prisotni v trenutku?
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
Histrionična osebnostna motnja: dramatično vedenje, ki vzbuja pozornost
Že izraz histrion, ki pomeni dramatično ali teatralno, nam razkrije, da gre pri histrionični osebnostni motnji za duševno stanje, za katero je značilna izrazita čustvenost in iskanje pozornosti. Te osebe svojo samopodobo gradijo na odobravanju in potrditvi drugih in imajo ogromno potrebo po tem, da so opažene. Motnja se običajno pojavi v obdobju najstništva ali zgodnji odraslosti ter vpliva na odnose in uspešnost pri delu.
Tudi vi jemljete stvari osebno?
Stvari, ki jih delajo in govorijo drugi, bolj malo povedo o nas. Ne glede na to, kaj se zgodi. Vsaj ne na način, kot si predstavljamo in kot radi predvidevamo. Ena najbolj fascinantnih stvari pri ljudeh je, da če v isto sobo postavite deset posameznikov, ob istem času in v isto situacijo in jih prosite, da opišejo, kaj se je zgodilo, boste dobili deset različnih zgodb. Nihče ne laže in nihče si nujno ne izmišljuje. Vsaka oseba je pozorna na različne stvari in ustvarja različne pomene na podlagi lastnih interesov, filtrov in vsebin, ki jih nosi znotraj sebe.
Tudi ti zgolj 'čakaš' na pravi trenutek?
V življenju velikokrat čakamo na pravi trenutek ... pravi trenutek, da bomo shujšali, da se bomo odločili za nek konkreten korak, pravi trenutek, da bomo boljši, vsaj v svojih očeh. S starostjo in odraščanjem pa, eni prej, drugi kasneje, ugotovimo, da pravega trenutka kar ni od nikjer, dokler ga ne ustvarimo sami. To se nanaša tudi na samozavest, pri kateri velikokrat mislimo, da je odvisna od zunanjih okoliščin.
Ta vprašanja bi si moral postaviti vsak, ki ima potrebo po ugajanju drugim
Ljudje, ki imajo potrebo po tem, da ves čas ugajajo drugim, so znani po tem, da naredijo vse, kar je potrebno, da osrečijo druge ljudi, svoja občutja, čustva in mnenje pa največkrat odrivajo na stran.
Anksioznost v partnerstvu: dvomi, strahovi in pomisleki
Anksioznost v partnerskem odnosu se nanaša na moteče in vsiljive misli, ki nas vodijo do dvomov v partnerja in pogoste skrbi v zvezi v odnosom. Kaj pa če me vara? Mi morda laže? Kaj pa, če me namerava zapustiti? Tovrstna vprašanja so lahko izjemno obremenjujoča, sploh, če imamo občutek, da nad negativnimi mislimi nimamo več nadzora.
Zakaj je odpuščanje pomembno?
Največjo bolečino občutimo takrat, ko nas izdajo ljudje, ki so nam najbližje – starši, partner, prijatelji ali znanci. Vsakdo, ki je to že doživel, ve, kako hudo je takrat omajan naš notranji svet. A ko nas življenje močno prizadene, ni nič učinkovitejše za celjenje čustvenih ran od pristnega in globokega odpuščanja.
Kaj je čustvena zrelost?
Čustvena zrelost zajema različna vedenja in notranje mehanizme (samo)nadzora. Vključuje sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter zmožnost občutiti hvaležnost, sprejemati lastne napake, prepoznavati potrebe in postavljati zdrave meje. Je ena od temeljnih elementov srečnega in izpolnjenega življenja.
Strah pred uspehom – si lahko pomagamo sami?
Strah pred uspehom vključuje strah pred lastnimi dosežki, pogosto do te mere, da ljudje sabotirajo samega sebe. Čeprav na uspeh pogosto gledamo kot na nekaj, kar je zaželeno in česar si želimo vsi, obstajajo razlogi, tudi takšni, ki so morda celo racionalni, zakaj se ljudje bojijo, da bi jim resnično uspelo.
Kaj lahko storite, če ne veste, kdo ste?
Medtem ko imajo nekateri zelo močan občutek, kdo so in kaj si želijo, drugi ne vedo, zakaj in kako. Občutek negotovosti, kdo smo in kaj si želimo, lahko velikokrat vodi do spreminjajočega se občutka identitete. Kaj nam lahko pomaga pri iskanju naše resnične narave?
Zakaj je pomembno najti smisel in namen življenja?
V življenju skoraj na vsakem koraku naletimo na idejo, da je bistveno najti srečo. Če najdemo srečo, imamo vse. A to miselno perspektivo je morda celo bolje obrniti na glavo. Čeprav je sreča v življenju pomembna, nam pomaga bore malo, če nimamo življenjskega smisla. Iskanje smisla in namena je za počutje enako pomembno kot iskanje sreče, če ne celo bolj, ker nas le osmišljeno življenje vodi do dolgotrajnega zadovoljstva, boljših odnosov in uresničenega poslanstva.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
Logoterapija: iskanje smisla in namena
Logoterapija je terapevtski pristop, ki ljudem pomaga najti življenjski namen in smisel. Metodo je razvil Viktor Frankl, potem ko je v 40. letih prejšnjega stoletja uspel preživeti holokavst. Na podlagi svojih izkušenj kot zdravnik, psihiater, nevrolog in študent filozofije je oblikoval svoj smiselno usmerjen pristop, ki spodbuja osebno odgovornost in svobodo izbire. Njegove izkušnje in teorije so podrobneje opisane v njegovi knjigi Človekovo iskanje smisla.
Želiš ugajati drugim ali poslušati sebe?
V današnjem svetu, v katerem je meja med resničnim in virtualnim precej zabrisana, se zdi, da postaja vse večji trend iskanja potrditve, ugajanja, ustrezanja in tega, da bi bili všečni.
Normalno je, da se sprašuješ o svoji spolni usmerjenosti
Najstništvo je obdobje, ki spodbudi k razmišljanju o svoji identiteti. »Kdo pravzaprav sem?« se sprašuje marsikateri najstnik, kar je normalen, celo nujen del odraščanja. Del odkrivanja lastnih občutkov o sebi lahko vključuje tudi vprašanja o spolni usmerjenosti.
Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.
8 znakov, da doživljate notranji zlom
Ne glede na to, ali je govora o travmatični izkušnji, močnem šoku ali pa zgolj splošni apatiji, je pomembno, da v takšnih situacijah poiščemo ustrezno pomoč. Iskanje pomoči ni sramotno, temveč junaško!
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Iskanje pomoči ni sramotno, saj pomeni odgovornost do samega sebe
Vsak posameznik se v življenju znajde na razpotju. Razlog so lahko partnerske ali družinske težave, konflikti na delovnem mestu, tesnobna občutja, stres in izgorelost, različne vrste odvisnosti in številne druge tegobe sodobnega časa. Iskanje pomoči se začne običajno takrat, ko se dlje časa vrtimo v vrtincu težkih občutij in se nam zdi, da ne vemo več, kako naprej. Vse, kar potrebujemo za spremembe v življenju, so prava mera motivacije, vztrajanje in terapevtski odnos, ki zdravi.
Kaj je sindrom gospe Bovary?
Ljubitelji književnosti gotovo poznajo roman Gustava Flauberta z naslovom Gospa Bovary. V njem opisuje depresivno glavno junakinjo Emmo, ki kljub zakonu neustavljivo hrepeni po romantični ljubezni in se izgublja v nerealnem dojemanju sveta. Iz tega izhaja tudi izraz bovarizem, za katerega so značilni trajno nezadovoljstvo, zanikanje resničnosti in izgubljanje v vzporednih svetovih.
