iskanje
Logoterapija: iskanje smisla in namena
Logoterapija je terapevtski pristop, ki ljudem pomaga najti življenjski namen in smisel. Metodo je razvil Viktor Frankl, potem ko je v 40. letih prejšnjega stoletja uspel preživeti holokavst. Na podlagi svojih izkušenj kot zdravnik, psihiater, nevrolog in študent filozofije je oblikoval svoj smiselno usmerjen pristop, ki spodbuja osebno odgovornost in svobodo izbire. Njegove izkušnje in teorije so podrobneje opisane v njegovi knjigi Človekovo iskanje smisla.
7 manj znanih vrst terapevtskih pristopov
Čeprav vsi poznamo psihoterapijo in svetovanje, na področju pomoči ljudem obstaja še veliko zanimivih pristopov, ki so lahko v pomoč klasičnim oblikam. Terapija s peskom, glasbo, knjigami, petjem, živalmi – to so le nekatere od zanimivih in nadvse sproščujočih metod, ki pomagajo pri različnih težavah s stresom, čustvovanjem ali težjih duševnih motnjah.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
Želiš ugajati drugim ali poslušati sebe?
V današnjem svetu, v katerem je meja med resničnim in virtualnim precej zabrisana, se zdi, da postaja vse večji trend iskanja potrditve, ugajanja, ustrezanja in tega, da bi bili všečni.
5 mitov o čustvenem prenajedanju
Strokovnjaki se strinjajo, da je čustveno prenajedanje nezaželen spremljevalec naše obsedenosti z vitko postavo in je tudi glavni razlog, da težko izgubimo odvečne kilograme. Zakaj sploh prihaja do čustvenega prenajedanja in kako se lahko ustavimo?
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
Kleptomanija se običajno začne v obdobju pubertete
Ste bili v trgovini že kdaj priča osebi, ki je med policami skrivaj kradla? Čeprav krajo pogosto povezujemo z osebami, ki si stvari finančno ne morejo privoščiti, pa je v nekaterih primerih kraja lahko tudi del posebne motnje, ki ji pravimo kleptomanija. Takšna oseba ne more obvladati želje po kraji predmetov, ki jih ne potrebuje. V tem primeru torej ne gre za potrebo, ampak za prisilo.
Normalno je, da se sprašuješ o svoji spolni usmerjenosti
Najstništvo je obdobje, ki spodbudi k razmišljanju o svoji identiteti. »Kdo pravzaprav sem?« se sprašuje marsikateri najstnik, kar je normalen, celo nujen del odraščanja. Del odkrivanja lastnih občutkov o sebi lahko vključuje tudi vprašanja o spolni usmerjenosti.
Kakšen naj bo odnos med odraslimi otroci in starši?
Veliko vsebin o starših in otrocih se nanaša na najzgodnejše obdobje življenja, precej manj pa je govora o odnosih v odraslosti. Tako starši kot že odrasli otroci so odgovorni za oblikovanje, vzdrževanje in upravljanje odnosov, kar vključuje vzpostavljanje in vzdrževanje stikov, iskanje kompromisov ter prijetnih načinov za povezovanje in bogatenje odnosov.
Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.
Kako preboleti boleč partnerski razhod?
Verjetno ni osebe, ki ne bi imela za seboj razhoda s partnerjem. Zaključek nekega poglavja v življenju ni nikoli enostaven, saj je vedno povezan tudi s težjimi čutenji. Žalost, strah, jeza, negotovost – pojavi se vrtiljak čustev, ki spodnese tla pod nogami, v srcu pa zaneti dvom, ali smo sposobni preboleti in biti še kdaj srečni.
8 znakov, da doživljate notranji zlom
Ne glede na to, ali je govora o travmatični izkušnji, močnem šoku ali pa zgolj splošni apatiji, je pomembno, da v takšnih situacijah poiščemo ustrezno pomoč. Iskanje pomoči ni sramotno, temveč junaško!
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Iskanje pomoči ni sramotno, saj pomeni odgovornost do samega sebe
Vsak posameznik se v življenju znajde na razpotju. Razlog so lahko partnerske ali družinske težave, konflikti na delovnem mestu, tesnobna občutja, stres in izgorelost, različne vrste odvisnosti in številne druge tegobe sodobnega časa. Iskanje pomoči se začne običajno takrat, ko se dlje časa vrtimo v vrtincu težkih občutij in se nam zdi, da ne vemo več, kako naprej. Vse, kar potrebujemo za spremembe v življenju, so prava mera motivacije, vztrajanje in terapevtski odnos, ki zdravi.
Kaj je sindrom gospe Bovary?
Ljubitelji književnosti gotovo poznajo roman Gustava Flauberta z naslovom Gospa Bovary. V njem opisuje depresivno glavno junakinjo Emmo, ki kljub zakonu neustavljivo hrepeni po romantični ljubezni in se izgublja v nerealnem dojemanju sveta. Iz tega izhaja tudi izraz bovarizem, za katerega so značilni trajno nezadovoljstvo, zanikanje resničnosti in izgubljanje v vzporednih svetovih.
Najbolj priljubljen poseg v Sloveniji ostaja preoblikovanje prsi ter telesa
Naše telo nas vodi skozi celo življenje, skrbi za vse procese in pogoje, ki so potrebni za normalno delovanje, prav zato pa bi ga morali obravnavati in zanj skrbeti kot za tempelj, ki si zasluži spoštovanja.
Nasveti za organizacijo dela in domačih nalog
Si vedel, da ti dobre organizacijske veščine, celo tiste, ki se zdijo nepomembne, pomagajo tudi v nadaljnjem življenju? Poglejmo si, kako lahko pri organizaciji dela in opravljanju domačih nalog postaneš boljši.
Patološko ljubosumje ali sindrom Othello
Izraziti čustveni izbruhi, zasledovanje, brskanje po osebnih stvareh in nenehna sumničavost morda na prvi pogled bolj spominjajo na filmski scenarij. A dejstvo je, da je patološko ljubosumje še kako resnično in se pojavlja tudi pri nas. V skrajnih primerih lahko vodi tudi do tragičnih zapletov, zato je treba motnjo ustrezno obravnavati.
Kaj je nimfomanija ali hiperseksualnost?
V preteklosti je bila nimfomanija opredeljena kot motnja, za katero je značilen izrazito povečan spolni nagon, pripisovali pa so jo predvsem ženskam. Pozneje se je ta koncept preoblikoval v hiperseksualnost, ki še danes v stroki sproža številne razprave.
Kdo je psihično bolj odporen na pandemijo koronavirusne bolezni?
Ljudje se zelo različno odzivamo na stresne razmere, kamor sodi tudi pandemija koronavirusne bolezni in z njo povezane spremembe življenjskega sloga. Vsak lahko opazi, da nekomu že najmanjša sprememba predstavlja veliko, neobvladljivo motnjo, drugi pa se z njo niti ne obremenjuje. Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kateri tipi osebnosti se najlažje spopadajo s pandemijo.
8 oblik sreče
Že Aristotel je nekoč dejal, da je sreča smisel in namen življenja, cilj in konec človeškega obstoja. Biti srečen, zadovoljen in živeti izpolnjeno življenje je želja slehernega posameznika, iskanje sreče pa je eno najpogostejših človekovih iskanj – v veliko primerih tudi nedosegljiv cilj. Na našo srečo pa ima ’izkušnja sreče’ veliko nians, ki jih imenujemo veselje, navdušenje, hvaležnost, ponos, optimizem, humor, zadovoljstvo in ljubezen.
Zakaj je osebnostna rast pomembna?
V preteklosti je bil fenomen osebnostne rasti še neznan, saj so se bili ljudje primorani ukvarjati s preživetjem, prostora za delo na sebi ni bilo. Z vse večjo blaginjo pa je vzniknilo tudi vse večje poznavanje psihologije človeka, njegovega počutja in čustev. V današnjem času je osebnostna rast del naših življenj in vsak, ki želi biti v življenju bolj uspešen, pomirjen s seboj in srečen, se poda na pot raziskovanja sebe, svojih šibkosti in potencialov.
Kakšno je življenje z visoko funkcionalno depresijo?
Posameznik, ki se bori z visoko funkcionalno depresijo, doživlja veliko simptomov velike depresije, vendar so ti nekoliko manj izraziti. To osebi omogoča, da v veliki meri normalno opravlja vsakodnevne obveznosti, hodi v službo, študira, skrbi za družino in ima normalne socialne stike. Navzven lahko deluje brez posebnosti, se pa bori v svoji notranjosti.
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Kako se nizka samopodoba kaže v partnerskih odnosih?
Ali imamo nizko samopodobo, lahko ugotovimo tudi tako, da naredimo spisek vseh preteklih partnerstev in razmislimo, kakšno vlogo smo v njih imeli, kakšno vzdušje je prevladovalo, kako so se končala.
Čustvena zanka preteklosti: Kako in zakaj jo pustiti za seboj?
Zakaj se včasih tako močno oklepamo preteklosti? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok vse tisto, kar nam je povzročilo bolečino in trpljenje? Zakaj se še kar vračamo v zgodbe, ki so že zdavnaj minile? Odgovor je preprost.
Tipi ljubezenskih afer: od ene noči do ljubezenske zasvojenosti
Partnerski in tudi ostali medosebni odnosi so bili že od nekdaj zapleteni. Vedno so se dogajale takšne in drugačne spletke, skrivanja, prirejanja, izkrivljanja resnice, varanja … V današnjem času, v katerem je poznavanje odnosov močno napredovalo, so strokovnjaki razdelili odnosne afere na več različnih tipov. Nekatere so vezane le na spolni užitek, druge na čustveno povezanost, tretje na neskončno iskanje ljubezni. Dejstvo je eno, ljudje si bomo vedno želeli potrditve drugega, občutka ljubljenosti in sprejetosti. A včasih čustva zaradi takšnih in drugačnih razlogov skrenejo iz začrtane smeri. Predstavljamo vam 6 tipov odnosnih afer in njihove poglavitne značilnosti.
Žrtve samozaničevanja in občutki manjvrednosti
Življenje nam na poti postavlja nešteto ovir, izzivov in preizkušenj, a nobena ni tako velika kot tiste, ki si jih ustvarjamo sami. Samosabotaža se zgodi, ko se logični, zavestni um ne zmore ustrezno soočiti s podzavestjo. Slednja predstavlja tisti kritični notranji glas, ki nas zadržuje na mestu in otežuje naša prizadevanja. To vključuje vsa vedenja ali misli, ki nas oddaljujejo od tistega, kar si v življenju najbolj želimo. »Nisi dovolj dobra/sposobna/pametna/privlačna.« »Tega ne boš nikoli dosegel.« »To je prevelik zalogaj zate.« Se tudi sami kdaj zalotite, kako vam vztrajno prigovarja tihi glasek?
Zakaj sabotiramo ljubezen?
Paradoksalno je, da prav toliko, kolikor si ljubezni želimo in po njej hrepenimo, se je lahko tudi bojimo. In velikokrat je prav strah odgovor na vprašanje, zakaj ne najdemo partnerja, zakaj odnosi ne uspevajo in zakaj toliko parov ostaja neporočenih. A svoj najhujši strah običajno še bolj poglobimo z izogibanjem in drugimi nezavednimi vzorci, ki kar kličejo po tem, da ostajamo neizpolnjeni v svojih največjih čustvenih potrebah; po razumljenosti, slišanosti, varnosti in ljubljenosti.
Z risanjem in barvanjem nad stres in tesnobo
Kolikokrat ste se že zalotili, kako med dolgim telefonskim pogovorom ali sestankom rišete na list papirja različne like? Navadno so to kvadrati in krogci, spirale, križci in podobni simboli. Takšno risanje je običajno nezavedno in predstavlja neke vrste sprostitev napetosti in stresa, nekateri pa z njim preganjajo tudi dolgčas. A če se s preprostih simboličnih skic, ki jih imajo nekateri polne beležke, osredotočimo na risanje (tudi barvanje) v pravem pomenu besede, lahko odkrijemo, kako zelo lepa je ta dejavnost, ki človeka posrka v čisto drug svet. Svet miru in sprostitve. Če se torej vsakodnevno spopadate s stresom, se rešitev morda skriva prav v likovni umetnosti.
