mladostniki
Najstniki prek spleta brez ovir do alkoholnih pijač?
Na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo, da mladi, natančneje mladoletniki, prek spleta pridejo do alkoholnih pijač praktično brez kakršnekoli ovire.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Kako lahko izboljšaš svoje duševno zdravje?
Ljudje imamo radi različne stvari, zato pa nam lahko tudi pomagajo različne stvari. Za izboljšanje zdravja nekateri posegajo po knjigah za samopomoč, drugi iščejo ustrezno usposobljene terapevte (kar je fantastično!), tretji iščejo izboljšave v pisanju in izražanju manj prijetnih čustev (kar je, ponovno, fantastično). Vsak od nas ima svoje načine, svoje ventile, o tem, kako jih najti, pa je spregovoril naš Oskar. Več v sveži video vsebini spodaj.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Na katere pasti duševnega zdravja moraš biti pozoren?
Prebiramo, gledamo in opazujemo številne zapise, posnetke in druge stvari v našem življenju, ki se nam zdijo bolj ali manj pomembne. Pri tem se včasih ne zavedamo, da (ne)zavedno vsrkavamo podzavestna sporočila, ki so bodisi dobra ali manj dobra za našo psiho.
Kako se spreminjajo prehranske potrebe skozi starost in na kaj paziti?
Prehranske potrebe različnih starostnih skupin predstavljajo ključen vidik zagotavljanja optimalne prehrane in zdravja skozi celotno življenje. Od obdobja dojenčkov do starostnikov se naše prehranjevalne potrebe spreminjajo glede na stopnjo rasti, razvoja in starostnih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Razumevanje teh sprememb in prilagajanje prehrane ustrezni starostni skupini je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobro počutje posameznika.
Komu lahko zaupaš svoje težave?
V najstništvu, pravzaprav v mladosti, ima mnogo ljudi takšne in drugačne izzive z duševnim zdravjem. V mladosti se soočamo z vprašanjem in željo po sprejetosti pri vrstnikih, nasprotnem ali istem spolu, sprašujemo se, če smo dovolj dobri, če delamo prav, kaj si sploh želimo ...
'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.
Ali najstniki spijo dovolj?
Mladostništvo je eno najbolj posebnih obdobji v življenju vsakega od nas. Gre za obdobje iskanja, prehod iz otroštva v odraslo dobo, obdobje polno sprememb v telesnem, kognitivnem in čustvenem razvoju. Spanje pa je pri vsem naštetem bistvenega pomena za razvoj in rast. Na žalost pa mnogo najstnikov spanju ne posveča dovolj pozornosti.
Vse, kar morate vedeti o mononukleozi
Mononukleoza, znana tudi kot 'bolezen poljubljanja', je okužba, ki jo povzroča virus Epstein-Barr.
Navezovanje stikov in prvi vtis – kako začeti?
Velikokrat govorimo o tem, kako pomemben je prvi vtis, ki ga dobimo o človeku ali pa ga drugi dobijo o nas. Mnogokrat se tudi sprašujemo, kako sploh začeti navezovati stike z drugimi, kako se približati človeku tudi in predvsem v tujini, če in ko smo popolnoma sami. Torej kje in kako začeti? O tem je tokrat spregovoril naš Oskar.
'Energijske pijače niso primerna pijača za otroke in mladostnike'
Energijske pijače vsebujejo visoko vsebnost kofeina, sladkorja in različnih drugih sicer dovoljenih poživil. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko energijske pijače zvišajo krvni tlak in povzročijo nepravilen srčni ritem, dodatno pa s seboj nosijo številna druga tveganja za zdravje – tudi in predvsem za mladostnike!
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Hočeš biti popularen? Potem si preberi to
Verjetno se ne zavedaš, toda dejstvo je, da si nihče od nas zares ne želi biti popularen – vsi si zgolj želimo, da bi bili sprejeti. In navadno v želji po tem delamo marsikaj. Četudi odrasli ne bodo priznali, smo si v mladosti in najstništvu vseeno vsi prizadevali, da bi bili ''popularni''.
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Slovenija bi lahko med prvimi evropskimi državami odpravila raka materničnega vratu
17. novembra praznujemo drugo obletnico globalne strategije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki se je zavezala odpraviti raka materničnega vratu. Govorimo o prvi odpravi katerega od rakov na sploh. Slovenija bi lahko postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspel ta podvig, so sporočili z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Največji miti o sladkorni bolezni
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša sladkorna bolezen, ki jo ima kar 90 odstotkov ljudi, za katere je diagnosticirano, da imajo previsoko koncentracijo glukoze oziroma krvnega sladkorja v krvi. O njej pa še vedno kroži tudi ogromno mitov, v katere mogoče verjamete tudi sami.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) spet v porastu, Slovenija vodilna po pojavnosti okužb v Evropi
Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) se pojavljajo v jesensko-zimskem času, včasih segajo celo do pomladanskih mesecev. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih pa povzroča le blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka.
Kako (pre)živeti s starši?
Skoraj vsak mladostnik ve, kako zahtevno je lahko življenje s starši v najbolj turbulentnih letih.
Nastajajoča odraslost: povezava med puberteto in odraslostjo
Ste že veliki, a hkrati majhni ... Na trenutke se počutite tako odraslo, v drugih situacijah pa ugotovite, da nimate pojma. Če vas vprašamo, ali se imate za odrasle posameznike, boste zagotovo odgovorili z da, seveda, v resnici, lahko si priznate čisto po tiho, pa ne veste, kako se glede tega počutite. Starost od 18 do 25 let je lahko zelo zahtevna in polna izzivov.
Vse, kar moraš vedeti o informativnih dnevih 2022
Se boš letos vpisal v srednjo šolo ali pa celo že na fakulteto?! Fantastično! Pred tabo bo kmalu pomembna odločitev, ki je morda ne boš sprejel zlahka, zato pa so tu informativni dnevi, ki ti lahko pomagajo! Poglejmo si nekaj dejstev o letošnjih informativnih dnevih.
Kako je pandemija vplivala na kronične nenalezljive bolezni in dejavnike tveganja?
Pandemija je vplivala na vse dele našega življenja, pomemben vpliv pa ima tudi na dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Črtica, ki lahko močno zaznamuje življenje
Ljudje smo v življenju izpostavljeni kopici nesrečnih dogodkov in nezgod, ki poškodujejo našo kožo. Če imamo srečo, so rane samo površinske in za njimi ostane le bleda lisa. Hujše poškodbe, carski rez in operacije pa pustijo trajne sledi v obliki brazgotin, ki ne povzročajo samo neugodja in bolečine, temveč lahko tudi zmanjšajo samozavest, zlasti če so na vidnih mestih. Kako zmanjšati njihovo izrazitost?
Predpraznični stres ni le modna muha
Praznični čas je resda poln topline, bližine, stika z najdražjimi in dobre hrane, a gre tudi za izjemno stresno obdobje, v katerem se že tako hud življenjski ritem še dodatno močno pospeši, saj moramo pred iztekom leta zaključiti vse načrtovane delovne obveznosti, pravočasno nakupiti božična darila, generalno očistiti in lično okrasiti domovanje ter pripraviti praznične pojedine. Že sama misel na tako dolg spisek opravil povzroča stres, ki se vse do vrhunca praznikov samo še poglablja. Kako se mu zoperstaviti in ga ublažiti?
Brez tega se nikar ne odpravljajte od doma
Čas božično-novoletnih praznikov mnogi izkoristijo za potovanje. Nekateri se odpravijo obiskat sorodnike ali na daljše izlete, drugi gredo smučat, tretji pa pred mrazom pobegnejo v tople kraje. Ne glede na destinacijo in dolžino dopustovanja je treba vedno poskrbeti za ustrezno potovalno lekarno, ki mora vsebovati nekaj osnovnih zdravil za prvo pomoč in pripomočke za oskrbo ran. Pripravili smo podroben seznam, ki vam bo med pripravo na naslednjo dopustniško avanturo zagotovo prišel zelo prav.
Ta funkcionalna motnja velja za bolezen sodobnega časa
Prebavne težave postajajo stalnica našega vsakdana in veliko ljudi bolečinam v trebuhu, napenjanju in napihnjenosti ne posveča več omembe vredne pozornosti. Pa bi jo morali! Gre namreč za simptome, ki lahko kažejo na zahtevna bolezenska stanja. Izziv predstavljajo zlasti funkcionalne motnje prebavil, pri katerih v črevesju sicer ni vnetij ali lezij, ki bi pojasnile simptome, vseeno pa prihaja do nepravilnosti v delovanju, kar lahko negativno vpliva na kakovost življenja. Ena takih motenj je sindrom razdražljivega črevesa, ki ga zaradi razširjenosti nekateri že uvrščajo med bolezni sodobnega časa. Ponujamo nekaj nasvetov, kako ga prepoznati in učinkovito ublažiti.
Te zimske jedi povzročajo preglavice naši prebavi
Hladni jesenski in zimski dnevi so kot nalašč za uživanje toplih enolončnic, krepkih juh in ostalih domačih jedi na žlico, ki pogrejejo telo in duha. Vendar pa lahko ob pretirani uporabi maščobe, pikantnih začimb in nekaterih vrst zelenjave hitro pride do nelagodja v želodcu, napenjanja, občutka teže, pa tudi do konkretnih krčev ter bolečin. Preverite, kako se lotiti priprave tovrstnih jedi in se ob tem v kar največji meri izogniti prebavnim tegobam.
Veš, kje je 'prava' meja?
Na eni strani poslušamo, da moramo biti aktivni 24 ur na dan in zapolniti vsako minuto dneva, da moramo biti kar se da produktivni. Na drugi strani pa imamo drug ekstrem družbe, ki nam pravi, da moramo svojo mladost kar se da izkoristiti ter se zabavati in družiti, saj smo samo enkrat mladi. Kje je torej 'prava' meja, kaj je res in kaj ni, navsezadnje pa, kaj je sploh dobro?
Do katere starosti rastejo dekleta in do katere fantje?
Na to, koliko smo visoki, močno vpliva genetika, za razliko od naše teže pa na to ne moremo vplivati. A ravno zato je višina velikokrat predmet pomanjkanja samozavesti.
