mogoče

Odnos do duševnega zdravja moramo ozdraviti in spremeniti
Vsaj enkrat v življenju se vsak četrti človek sreča neko duševno motnjo. "Večina se sreča samo enkrat in z blažjo motnjo, nekateri pa imajo tudi hude težave. Ocenjujemo, da ima vsaka tretja družina člana, ki ima neke težave v duševnem zdravju," je pojasnila Mojca Z. Dernovšek iz Inštituta Karakter.

Katere spolno prenosljive bolezni prežijo na vas?
Ste kdaj pomislili, koliko spolnih partnerjev je pred vami imela vaša boljša polovica? Ste kdaj pomislili, katere spolno prenosljive bolezni prežijo na vas?

9 skrivnosti srečnih parov
Poznate vsaj kakšen srečen par, ob katerem se ljubezen čuti že na zunaj? Navzočnost ob takšnih parih nas napolni s posebno energijo in zavedanjem, da se vse da, če se hoče – tudi v odnosu. In kaj je njihova skrivnost? Zagotovo razčiščena preteklost, realna pričakovanja in vzajemen trud obeh partnerjev.

Kako si pomagati, ko vas 'useka' v križu?
Bolečina v križu je zelo pogosta težava, ki se pojavlja pri skoraj dveh tretjinah odraslih. Običajno gre za lažjo poškodbo, ki je posledica nerodnega giba, kot so pretiran zasuk, dvig težkega bremena, okopavanje vrta ali kaj podobnega, kjer se poškodujejo vezi in mišice v križu. Včasih pa je lahko tudi posledica starostnih sprememb. Vzrok je včasih tudi zdrs medvretenčne ploščice.

Prepoznajte in odpravite vnetje sinusov
Sinusi blažijo tlak, ki nastaja pri vdihu in izdihu, opravljajo vlogo resonatorja pri govoru in petju, zelo radi pa se tudi vnamejo. O vnetju sinusov smo se posvetovali s specialistom otorinolaringologom dr. Štefanom Spudičem.

Stari dober česen je res izjemno živilo
Česen se v prehrani ljudi nahaja že stoletja. Že od nekdaj tudi velja za skorajda zdravilno živilo. Vsekakor ga je v svoje obroke še posebej priporočljivo vključiti v tem letnem času, ko smo bolj izpostavljeni okužbam. Zelo dobro pa vpliva tudi na srce.

Skrb za ustno zdravje je naložba za polno in zdravo življenje
Ali ste vedeli, da dosledna ustna higiena pripomore k boljšemu počutju in videzu? Ali ste vedeli, da je slaba ustna higiena povezana s povečanim tveganjem za srčne bolezni, bolezni ledvic, sladkorne bolezni, slabšo funkcijo možganov, nastanek Alzheimerjeve bolezni, slabosti v mišicah in kroničnih vnetij?

Ko je vsak nov partner takšen kot vsi nekdanji
»Zdaj si pa res zaslužim osrečujočo partnersko zvezo. Prebrala sem toliko knjig o odnosih, da vem, kjer sem delala napake. Naučila sem se spoštovati …« Poznate vse te opogumljajoče stavke, ki obljubljajo lepši jutri? Iskanje sreče v partnerstvu je novodobni trend, ki pa nas velikokrat povsem oddalji od nas samih.

Znebite se bremen in 'smeti', ki vam ležijo na duši
Skoraj vsak od nas se je že znašel v stiski na različnih področjih življenja, a če je nismo prepoznali, se zato tudi nismo znali izviti iz njenega objema. Največkrat pravimo, da smo ali zaradi preobilice dela v službi ali natrpanega urnika doma, pod stresom, a v ozadju je veliko več, kar nam greni vsakdan, krha naše odnose, obremenjuje naše srce in um ter zato dolgoročno škoduje našemu zdravju. Nenehni občutki zaskrbljenosti, jeze, strahu, dvoma, hrepenenja, osamljenosti, manjvrednosti, odtujenosti in krivde niso tako nedolžni. Če se jih ne znebimo, se lahko razvijejo tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, različne fobije, izgorelost in psihosomatske motnje (glavobol, migrena, bolečine v telesu, okvare notranjih organov, kožne bolezni, težave z rodili in sečili, bolečine v hrbtu, želodcu, motnje v delovanju ščitnice), a če jih znamo prepoznati in pravilno 'pospremiti' iz našega telesa, srca in misli, lahko bistveno izboljšamo kakovost našega življenja in odnosov ter z nasmehom na obrazu premagujemo vsakodnevne izzive.

Tragična zgodba 21-letnice, ki je pretresla tudi princa Charlesa
24-letna Helen Fincham se je pred tremi leti zjutraj zbudila z otečenim vratom in mislila, da je le spala v napačni poziciji. A le v nekaj urah je postala paralizirana od vratu navzdol. Kasneje se je srečala s princem Charlesom, a ta njene zgodbe ni mogel pozabiti in ji pisal ter ji priporočil zdravnika, ki bi ji lahko pomagal.

Anoreksična ženska tožila svoja starša, ker sta jo silila jesti
Nekoč anoreksična Vicki Carter je tožila svoje starše, ker sta jo ves čas silila jesti. A sedaj, dvajset let kasneje, se je le uspela izviti iz začaranega kroga stradanja in čeprav je bila zaradi anoreksije neplodna, si kljub temu čudežno lahko ustvarila družino.

Namesto evtanazije paliativna oskrba? Kaj paliativna oskrba sploh je?
“Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo,” razloži dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Združenja za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Celostna oskrba pomeni, da bolnik dobi ne le medicinsko pomoč, kot je lajšanje bolečin oziroma obladovanje drugih simptomov. Podporo prejme tudi na psihološki in socialni ravni. Cilj je, da čim bolj kakovostno preživi zadnje obdobje. Težava je, da trenutno pri nas (pa tudi v tujini) paliativna oskrba še ne poteka, kot bi morala. Dolgo časa je bila to zapostavljena veja medicine, ki pa se danes pospešeno razvija. Slovensko zdravniško društvo meni, da bi z razvojem paliativne oskrbe, ki bi postala dostopna vsem državljanom, nehali govoriti o evtanaziji.

Sprememba, ki lahko za 15 odstotkov zmanjša tveganje za raka dojk
Namesto govejega ali svinjskega mesa uživajte piščančje ali puranje. To bi lahko zmanjšalo tveganje za pojav invazivnega raka dojk, je pokazala študija ameriškega inštituta National Institute of Environmental Health Sciences. Sodelovalo je več kot 42 tisoč žensk, ki so jih spremljali skoraj osem let. Tiste, ki so uživale več rdečega mesa, so imele večje tveganje, da jih je presenetila neprijetna diagnoza.

Prvi paralizirani pacient, ki po zdravljenju z matičnimi celicami, lahko premika zgornji del telesa
Kristopher Boesen je 6. marca, leta 2016 doživel tragično prometno nesrečo. Takrat dvajsetletni fant, je na cestišču v Bakersfieldu (ZDA), izgubil nadzor nad svojim vozilom in odneslo ga je s ceste, kjer je potem trčil v drevo. Zbudil se je v bolnišnici, kjer so mu povedali, da je od vratu navzdol paraliziran in da večina njegovega telesa ne bo več nikoli popolnoma v funkciji.

Kaj pomaga proti oblivom vročine?
Ženskam, ki jih v menopavzi mučijo oblivi vročine, bi te težave lahko omilile vaje za moč, in sicer bi jih morale izvajati intenzivneje ter dvakrat do trikrat tedensko. To je pokazala študija univerze Linköping na Švedskem. Kot pišejo na svoji spletni strani, gre za prvo študijo, ki se je ukvarjala z vplivom vaj za moč na oblive vročine.

Bi prepoznali prve znake mišje mrzlice?
V Sloveniji je bilo največ primerov mišje mrzlice prijavljenih na Dolenjskem in v Prekmurju, ponavadi se pojavljajo posamični primeri, po sedmih letih pa letos znova beležimo njen izbruh. Smrtnost zaradi mišje mrzlice je sicer v Sloveniji zelo nizka. V zadnjih 35 letih je pri nas zabeleženih 15 primerov smrti. Vendar pa je zdravljenje vsekakor potrebno, v izogib nevarnih posledic, kot je lahko odpoved ledvic.

Hajdi Korošec Jazbinšek hudo zbolela
V primeru dolgotrajnega kašlja, kratke sape že pri manjšem telesnem naporu, ob bolečini v prsnem košu, šibkosti, izkašljevanju krvi, bruhanju in zmanjšanem apetitu, se nujno zglasite pri osebnem zdravniku. To je po tednu slabega počutja ugotovila tudi nekdanja otroška zvezdnica Hajdi Jazbinšek Korošec, ki se zdravi za atipično pljučnico.

Skrivnost tistih, ki shujšajo in novo težo obdržijo?
Ameriški raziskovalci so vzeli podatke 375 odraslih, ki so uspešno izgubili odvečno telesno težo, nato pa so novo tudi obdržali. Ugotovili so, da jih je kar 255 vedno telovadilo ob približno istem času, pa naj je bilo to jutro, popoldne ali večer. Menijo, da so s tem razvili navado oziroma rutino, ki je postala ena od skrivnosti njihovega uspeha.

Kakšna hrana ščiti pred boleznijo ledvic?
Raziskovalci Fakultete za javno zdravje Bloomberg Univerze Johns Hopkins so prehrano, v kateri prevladuje zdrava hrana rastlinskega izvora, povezali z manjšim tveganjem za pojav bolezni ledvic. Takšno prehrano sestavljajo polnozrnata žita, stročnice, zelenjava, sadje in oreščki.

Katera živila povzročajo prenajedanje in odvečno težo?
Ljudje, ki so uživali zelo predelana živila, so v primerjavi s tistimi, ki so takih živil pojedli malo, zaužili več energije in pridobili več odvečne teže. To je veljalo, četudi so imeli tako obroki z zelo predelanimi živili kot obroki brez njih isto energijsko vrednost ter količino makrohranil, kot so sladkorji, vlaknine, ogljikovi hidrati in maščobe. Ljudje so pojedli več, ko je bil obrok sestavljen iz zelo predelanih živil.

Najpogostejše medicinske napake, ki stanejo tudi življenja
Nova raziskava Univerze Manchester je pokazala, da okoli eden od 12-ih pacientov na svetu trpi zaradi medicinske napake - polovico teh napak pa bi lahko preprečili. Kar 12 odstotkov pacientov je zaradi zdravniških napak trajno poškodovanih ali umrejo. Preverite, katere zdravniške napake so najpogostejše.

"Namesto o evtanaziji bi morali govoriti, kako doseči vsem dostopno paliativno oskrbo"
Paliativna oskrba pomeni celostno oskrbo bolnikov, ki so neozdravljivo bolni. Ne pomeni le zdravstvene pomoči, temveč tudi psihološko in socialno. Poleg tega se opora nudi svojcem. Ne le do smrti bolnika, temveč še v času žalovanja. "Namesto o evtanaziji bi morali govoriti, kako doseči vsem dostopno paliativno oskrbo," meni prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva. V Sloveniji je od leta 2010 sprejet program njenega razvoja, ki pa se povsod ne odvija, kot bi se moral. Naša država v tem ni izjema. Ocene so, da po svetu in tudi v razvitih državah paliativno oskrbo prejme le od 20 do 30 odstotkov vseh, ki bi jim lahko pomagala.

Imeli so kar za 66 odstotkov manj možnosti za infarkt ali kap
Britanski raziskovalci so spremljali 1297 ljudi. Polovica je morala 12 tednov šteti svoje korake s posebno napravo, polovici tega ni bilo treba. Tri do štiri leta kasneje so se tisti, ki so morali šteti svoje korake, še vedno gibali več. Poleg tega so imeli za 66 odstotkov manj možnosti, da so v tem času doživeli kardiovaskularen dogodek, kot je srčni infarkt ali možganska kap.

Vroči dnevi so pred nami. To so ukrepi, ki jih je dobro upoštevati
Pred nami je vročinski val, ki lahko povzroči številne škodljive učinke na naše zdravje. Še posebej to velja za bolj občutljive ljudi, kot so starejši, otroci in bolniki. Kljub temu vsi lahko občutimo negativne posledice prekomerne vročine. Tu je nekaj nasvetov, kako jih zmanjšati in kako ravnati, ko je vroče.

Patricia Pangeršič: 'Britvice ne rabim več.'
Patricia Pangeršič, mlada športnica in blogerka, veliko pozornosti namenja skrbi za telo. Kot vsaka druga ženska in roko na srce – marsikateri moški – pa je tudi ona naveličana vsakodnevnega britja, sploh v poletnih mesecih, ko pokažemo več kože. Na srečo pa je našla rešitev, ki jo je naravnost navdušila.

Kaj je za kar 107 % povečalo tveganje za smrt zaradi bolezni srca?
Vse več ljudi je danes zaposlenih v službah, kjer večino časa sedijo. Avstralski raziskovalci so pri vzorcu 150 tisoč ljudi, ki so bili starejši od 45 let, ugotovili, da so imeli tisti, ki so sedeli več kot osem ur dnevno, tedensko pa so se z zmerno ali intenzivno telesno aktivnostjo ukvarjali manj kot 150 minut, v primerjavi s tistimi, ki so sedeli manj kot štiri ure dnevno in so se vsak dan gibali vsaj eno uro, za kar 107 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja.

Vse, kar morate vedeti o vnetju mehurja
Vnetja mehurja so poleti nekoliko pogostejša kot pozimi. Poleti pijemo manj, zaradi česar se mehur manj spira, poleg tega je več spolnih odnosov, negativno pa na vnetje mehurja vpliva tudi, če ženske uriniranjo v jezerih in morjih. Preverite, kako si pomagati ob tej boleči infekciji.

Nikoli več ne boste imele težav z rdečimi pikami po britju
Namesto da bi se ponašali z lepo gladko kožo, vam videz kazijo rdeče pikice. Krivec so prav dlačice, ki jih odstranjujete. Ker ne pokukajo na plano, jih telo zazna kot vsiljivce, imunski sistem pa v obrambi povzroči vnetje. Je to mogoče preprečiti?

Kaj poveča tveganje za zgodnjo Azheimerjevo bolezen?
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence; kar 60 do 80 odstotkov bolnikov jo ima. Ne vemo, kaj jo povzroča. Je pa dejavnik tveganja vsekakor starost, saj se običajno pojavi po 65. letu. A okoli 10 odstotkov bolnikov Alzheimerjevo bolezen dobi pred 65. letom. Takrat govorimo o zgodnji obliki. Raziskovalci so odkrili, kaj bi lahko bil dejavnik tveganja.

Še ena posledica prekomernega uživanja slabih maščob
Prehrana, ki vsebuje veliko slabih nasičenih maščob vodi v debelost. In ne le to – vodi tudi v depresijo, so odkrili raziskovalci univerze v Glasgowu na Škotskem. V obvestilu za javnost so zapisali, da znanost že nekaj časa raziskuje povezavo med debelostjo in depresijo. A šlo naj bi za eno prvih študij, ki je razkrila, kakšen je vpliv prevelike količine slabih maščob.