negativne
6 stvari, ki se zgodijo, če in ko omejimo sladkor
Za začetek naj povemo, da je pri sladkorju kot pri vseh drugih stvareh v življenju – nič ni nujno slabo, če uživamo v mejah normale. Seveda je govora o zdravem sladkorju, ne toliko o dodanem in umetnem. Kaj se torej zgodi, če tovrstnega sladkorja uživamo preveč, in kaj, ko ga prenehamo uživati?
Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh
Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.
Tesnoba nas lahko ovira ali spodbudi k spremembam
Tesnoba lahko prevzame naš um in telo, sočasno pa ima velik vpliv tudi na naše življenje, v katerem se mnogokrat ne znajdemo najbolje. In prav zato je še kako pomembno, da jo razumemo in znova najdemo tisti pristni stik sami s seboj. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko.
Kaj sploh so aditivi, zloglasni E-ji v živilih?
Aditivi predstavljajo snovi ali mešanice snovi, ki niso samostojna živila, ampak se dodajajo živilom med predelavo, transportom ali hrambo, da bi izboljšali njihovo varnost in kakovost.
Načini obvladovanja čustev in stresa po poplavah
Naravne katastrofe, kot so bile poplave v Sloveniji, prinesejo številne negativne občutke, kot so strah, tesnoba, jeza, žalost in zmedenost. Vsa čustva, ki pridejo zraven ob takšnih situacijah, so nekaj popolnoma normalnega, je pa pomembno, da obvladamo čustveni stres oz. poiščemo pomoč, ko menimo, da ne zmoremo več!
Kakšna je razlika med skrbmi, stresom in tesnobo?
Skrbi, stres in tesnoba so sicer povezani z negativnim doživljanjem, a ne nosijo istega pomena. V majhnih odmerkih so to lahko pozitivne sile, ki nas ženejo naprej in spodbujajo k iskanju konstruktivnih rešitev. A pri današnjem življenjskem slogu smo pretirano podvrženi nenehnemu premlevanju negativnih dogodkov ter situacijam, nad katerimi nimamo vpliv, kar še bolj učvrsti negativna doživljanja in vpliva na kakovost življenja.
To so najpogostejše dopustniške napake
V času dopusta je dobro vsaj za nekaj dni zamenjati domače okolje, se sprostiti ter spočiti telo in duha. A tudi med brezskrbnim počitnikovanjem lahko pride do raznih nepredvidenih situacij, na katere niste pripravljeni in nanje med načrtovanjem morda niti ne pomislite. Še posebej pogoste so prebavne težave, ki so lahko posledica različnih 'počitniških' dejavnikov. Razloga za paniko ni, dobro pa je vedeti, kako v takih primerih poskrbeti za čimprejšnje olajšanje.
Navade, s katerimi lahko nadzorujete krvni tlak
Naslednje navade, ki so jih povzeli kardiologi za spletno stran The Healthy, naj bi pomagale nadzorovati krvni tlak in zaščititi naše srce.
Kakšen je vpliv alkohola na telesno aktivnost in pripravljenost?
Kako alkohol vpliva na fizično dejavnost – ima pozitivne ali negativne vplive? Kdaj in koliko alkohola je priporočljivo, če si želimo biti fizično aktivni in si želimo imeti primerno in ustrezno kondicijo? Vse v povezavi s tem v nadaljevanju.
Kaj se zgodi, če vsak dan pijemo gazirano vodo?
Veliko ljudi raje kot po navadni vodi posega po vodi z okusom ali gazirani vodi. Slednja naj bi prispevala k boljši prebavi in zdravju črevesja, vendar je to res? Kot vsaka stvar ima tudi gazirana voda svoje dobre in slabe plati. Na tem mestu poudarjamo, da je govora o gazirani vodi in ne mineralni.
Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.
Barbara Tanze: Dihanje je osnova vseh procesov v našem telesu
Nekaj tako naravnega kot dihanje jemljemo za izjemno samoumevno zadevo. Saj vsi znamo dihati, kajne? Pa res znamo?
Pevka spregovorila o boju z odvisnostjo
Avstralska zvezdica Sia je bila deležna številnih kritik zaradi filma iz leta 2021, v katerem je igrala osebo z avtizmom. Pravi, da je v tistih letih ostala popolnoma sama, zdaj, dve leti po tem, pa je objavila, da tudi sama sodi oz. spada v spekter avtizma.
Ste že slišali za moško menopavzo?
Veliko moških, lahko bi trdili celo, da večina, se v svojih srednjih letih sooča z različnimi vprašanji in spremembami, ki se dogajajo v njihovem telesu. Ena takšnih je moška menopavza ali androfaza, ki sicer ni enaka kot ženska menopavza, sta si pa, glede na obdobje in občutja, precej podobni.
Resnica o hrani z negativnimi kalorijami
Živila z negativnimi kalorijami naj bi porabila več energije za prebavo. Ali ta živila res obstajajo ali je to le mit?
Načini sprostitve po napornih dnevih
Malo morje obveznosti, hitenje od ene stvari do druge, obilica dela, številni roki in še in še, vse to pripomore, da počasi, a zanesljivo začnemo izgubljati svoj entuziazem, motivacijo in življenjsko iskrico, ki nas je gnala naprej. In prav zato je še kako pomembno, da se znamo ustaviti, zadihati in da namenimo svoj čas tudi mentalni sprostitvi. Tako si bomo lahko znova napolnili baterije in spodbudili pozitivne občutke, ki nas delajo žive. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Vrstniško nasilje ima dolgoročne in škodljive posledice na posameznike
Vrstniško nasilje, psihično, verbalno ali fizično, navsezadnje tudi ustrahovanje, ima dolgotrajne posledice za najstnike, vključno z depresijo, anksioznostjo in nizko stopnjo samozavesti.
Vse, kar morate vedeti o socialni anksioznosti
Določena mera nervoze v nekaterih družbenih situacijah je popolnoma normalna. Normalno je denimo, da se počutimo nekoliko živčne, ko gremo na prvi zmenek ali na razgovor za službo.
Spreminjanje negativnih samogovorov v pozitivne
Samogovor je naš notranji glas, ki je močno prepleten z našimi čustvi. Lahko se ga povsem zavedamo ali pa tudi ne. Ko smo dobre volje, so pozitivne misli pogostejše in bolj intenzivne, ko doživljamo stiske, pa v našem umu prevladujejo negativne misli. Naš notranji glas v veliki meri vpliva na naše počutje, vedenja, odnos do sebe in drugih.
To so navade, ki lahko še poslabšajo tesnobo
Poskrbite za svoje duševno zdravje in si v prvi vrsti, če to potrebujete, poiščite ustrezno strokovno pomoč, dodatno pa poskrbite, da se izogibate nekaterim navadam, ki tesnobo lahko samo še poslabšajo.
Kako lahko veš, da fant še ni prebolel bivše?
Ni prijetna situacija, vsekakor pa ni redka.
Sara Kager: Moje življenje poteka čisto normalno, edino, česar še vedno nimam, je izpit za avto
Epilepsija je nevrološka motnja centralnega živčnega sistema, pri kateri možganska aktivnost postane nenormalna, kar povzroči napade ali obdobja nenavadnega vedenja, občutkov in včasih izgubo zavesti. Epilepsija lahko prizadene tako moške kot ženske vseh ras, etničnih ozadij in starosti. Pogovarjali smo se s Saro Kager, ki z epilepsijo živi že dobrih 20 let.
Kako družbena omrežja vplivajo na našo osebnost?
Vsaka stvar ima v življenju dobre in manj prijetne ali slabe strani.
''Zakaj me nihče ne mara?''
Zlasti za obdobje najstništva velja, da želimo biti v očeh drugih všečni, priljubljeni, zanimivi. Želimo si pripadnosti, družbe in občutka, da se vse vrti okoli nas. A dejstvo je, da je slika pogosto zelo drugačna. Počutimo se kot sive miši, osamljeni, nevredni, zavrnjeni, kar v nas še bolj utrjuje občutek žalosti in praznine. Pomembno je, da spoznaš, od kod to izhaja.
Samopodoba je veliko pomembnejša, kot si misliš
Večina ljudi je nezadovoljna z vsaj enim delom ali eno stvarjo na svojem telesu. To je popolno oblikovano, točno takšno, kot je, a ljudje velikokrat napačno namenjamo svojo pozornost zgolj eni stvari, ki nam ni všeč, namesto da bi se osredotočili na tiste, ki so izjemne. Ko se enkrat začnemo poglabljati v to zadevo, predvsem v tisto, kar nam ni všeč, lahko to seveda popolnoma načne našo samozavest.
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Bi radi dolgo živeli? Potrebna naj bi bila samo ena navada
Ste se kdaj vprašali, zakaj se po druženju z določenimi ljudmi, ne glede na to, kako težke debate imamo, počutimo kot prerojeni, polni energije in elana? In zakaj se po druženju z določenimi osebami počutimo, pa četudi govorimo le o novi frizuri, kot da nas je, tako rekoč, metaforično rečeno, povozil vlak? Pozitivni ljudje niso vedno srečni in nimajo popolnega življenja, to tudi večkrat poudarjajo. Imajo pa eno lastnost, ki je zavidljiva - vsak, še tako težek izziv obrnejo sebi v prid, ljudje se ob njih počutijo dobro, hkrati in dodatno pa imajo dokazano tudi daljše življenje.
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
