negativne
Kdo so visokoobčutljive osebe?
Z izrazom "visokoobčutljiva oseba" označujemo posameznike, za katere se domneva, da imajo povečano ali globljo občutljivost centralnega živčnega sistema za fizične, čustvene ali socialne dražljaje. Čeprav so ti ljudje pogosto označeni kot preobčutljivi, je to osebnostna lastnost, ki prinaša tako prednosti kot izzive.
Zakaj nas privlačijo čustveno nedostopni partnerji?
Čustveno nedostopni partnerji so tisti, ki se v razmerju ne morejo ali nočejo zavezati. Navadno si želijo ohranjati zgolj priložnostne in nedefinirane odnose, da bi se izognil soočenju s čustvenimi obveznostmi, brez česar pa v resnem in zavezujočem razmerju ne gre. Če v svoje življenje vedno znova privabljamo moške, ki ne zmorejo ali ne znajo oblikovati zrele partnerske zveze, je pomembno razmisliti o vsebinah, ki jih nosimo v sebi.
Kakšna je razlika med dobrimi in slabimi ogljikovimi hidrati?
Poznamo preproste in zapletene ogljikove hidrate; vlaknine, škrob in sladkorje. Kakšne so prednosti zdravih ogljikovih hidratov, kateri ogljikovi hidrati so slabi in zakaj?
Tako preprosto se lahko zaščitite pred okužbo
Preživljanje prostega časa v naravi, brezskrbna otroška igra, vrtičkanje ali gospodinjska opravila so na prvi pogled povsem nenevarne aktivnosti, a je lahko že manjša neprevidnost dovolj, da pride do kakšne poškodbe, bodisi ureznine bodisi odrgnine. Čeprav manjše rane in odrgnine načeloma niso nevarne, pa je zelo pomembno, da jih znamo pravilno oskrbeti in zaščititi, saj se tako izognemo možnosti okužb. Poškodovana koža je namreč idealna za vstop umazanije ter bakterij v organizem, posledice pa so vse prej kot prijetne.
Še je čas za novoletne zaobljube – preproste zaobljube, ki se jih lahko dejansko držite
Novo leto za mnoge ljudi pogosto predstavlja nov začetek na simbolni ravni. Mnogo ljudi si zada velike zaobljube, ker pa so slednje mnogokrat prevelike, kaj kmalu odnehajo. Od obljub samemu sebi, da bomo drastično izgubili težo in se začeli s prvim januarjem kar naenkrat zdravo prehranjevati do tistih obljub, da bomo naenkrat svoje življenje popolnoma obrnili na glavo.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Kako je pandemija vplivala na kronične nenalezljive bolezni in dejavnike tveganja?
Pandemija je vplivala na vse dele našega življenja, pomemben vpliv pa ima tudi na dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Vodilna oftalmologinja analizira, kaj je ključno za uspešno zdravljenje glavkoma, bolezni, za katero vsak drugi oboleli ne ve, da jo ima
Od 2,2 milijarde ljudi na svetu, ki imajo katero od očesnih bolezni, bi jih lahko po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsaj milijardo preprečili. Poleg staranja in genske dovzetnosti na zdravje oči vplivajo še številni drugi dejavniki, na katere lahko vplivamo sami in tako preprečimo bolezni ter zaščitimo svoje zdravje. Zato so se v X Labu – strokovnem raziskovalnem središču družbe JGL – prvič zbrali vodilni oftalmologi, nevrologi, endokrinologi, psihiatri, revmatologi, otorinolaringologi, estetski kirurgi, družinski zdravniki, farmacevti in inženirji, da bi analizirali najnovejše raziskave in s celostnim pristopom odkrili, kako kakovostno skrbeti za zdravje oči in zakaj je to pomembno za naše celotno telo.
'Siva ločitev': razhodi v jeseni življenja
Z izrazom 'siva ločitev' opisujemo razhode oziroma ločitve zrelih parov v dolgotrajnih zakonih, najpogosteje po 50. letu starosti. Čeprav je vsaka ločitev težka ne glede na trajanje odnosa in starost para, pa so lahko posledice v tem obdobju še toliko večje, tako čustveno kot tudi finančno in socialno. Preverite, kateri so najpogostejši razlogi za razhode v jeseni življenja.
Bi se najraje izognili družinskim srečanjem?
Čeprav je december mesec veselja in zabav, druženja s prijatelji, obdarovanja ter malce počitka, pa je to tudi mesec, ki včasih celo poglobi družinske spore. Mnogo družin namreč ohranja tradicionalen ritual skupnih večerij, ko se člani ponovno zberejo in skupaj praznujejo zaključek leta. Pa ste vedeli, da je prav to eno od najbolj čustveno napornih srečanj, ki bi se mu številni najraje izognili?
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Zanimiva dejstva o sanjah
Približno eno tretjino svojega življenja prespimo, v tem času pa tudi sanjamo. Čeprav obstaja veliko teorij, ki pojasnjujejo, zakaj sanjamo, nihče od strokovnjakov ne razume povsem njihovega namena ali kaj točno sanje pomenijo. Nekateri raziskovalci menijo, da imajo simbolni pomen, drugi pa verjamejo, da so povezane z s tem, kar se nam dogaja, ko smo budni.
Kako je imeti najboljšega prijatelja?
Nekateri pravijo, da so prijateljstva med fanti in dekleti nemogoča, spet drugi pa menijo, da so tovrstna prijateljstva nekaj najlepšega na svetu. Nekaj stvari pa je zagotovo značilnih za tovrstna razmerja.
Anksioznost v partnerstvu: dvomi, strahovi in pomisleki
Anksioznost v partnerskem odnosu se nanaša na moteče in vsiljive misli, ki nas vodijo do dvomov v partnerja in pogoste skrbi v zvezi v odnosom. Kaj pa če me vara? Mi morda laže? Kaj pa, če me namerava zapustiti? Tovrstna vprašanja so lahko izjemno obremenjujoča, sploh, če imamo občutek, da nad negativnimi mislimi nimamo več nadzora.
Strah pred uspehom – si lahko pomagamo sami?
Strah pred uspehom vključuje strah pred lastnimi dosežki, pogosto do te mere, da ljudje sabotirajo samega sebe. Čeprav na uspeh pogosto gledamo kot na nekaj, kar je zaželeno in česar si želimo vsi, obstajajo razlogi, tudi takšni, ki so morda celo racionalni, zakaj se ljudje bojijo, da bi jim resnično uspelo.
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Kaj je radikalno sprejemanje?
Radikalno sprejemanje temelji na predpostavki, da trpljenje ne izhaja neposredno iz bolečine, temveč iz navezanosti na njo. Korenine segajo v budizem in v psihološko paradigmo Carla Rogersa, ki je trdil, da je sprejemanje prvi korak, ki vodi k spremembam.
Zakaj je samota nujno potrebna?
Zdi se, da se čas, ki ga preživimo le sami s seboj ponekod še vedno povezuje z negativno konotacijo. Samota, pa čeprav le občasna, je za nekatere znak čudaštva, osamljenosti, morda celo egoizma, kar je precej povezano s tem, iz kakšnega okolja prihajamo. A vse omenjene predpostavke ne bi mogle biti dlje od resnice. Samota je nekaj čudovitega, saj se le v tihi prisotnosti sebe lahko razvijamo in spoznavamo.
Logoterapija: iskanje smisla in namena
Logoterapija je terapevtski pristop, ki ljudem pomaga najti življenjski namen in smisel. Metodo je razvil Viktor Frankl, potem ko je v 40. letih prejšnjega stoletja uspel preživeti holokavst. Na podlagi svojih izkušenj kot zdravnik, psihiater, nevrolog in študent filozofije je oblikoval svoj smiselno usmerjen pristop, ki spodbuja osebno odgovornost in svobodo izbire. Njegove izkušnje in teorije so podrobneje opisane v njegovi knjigi Človekovo iskanje smisla.
Imate boleče migrene? Sprožilci naj bi bili predvsem individualni
Ocenjuje se, da 2 % svetovnega prebivalstva trpi zaradi kronične migrene, to stanje pa prizadene več žensk kot moških. Migrena je zapletena bolezen, pri kateri ima genetika pomembno vlogo, nikakor pa ni edini dejavnik.
Ko se počutiš negotovo: Nasveti, ki jih mora slišati vsako dekle
Teh nasvetov ti verjetno nihče ne bo dal v šoli, a bi ti jih kdo moral, ker so zelo pomembni.
Vas kdaj spreleti misel: 'Kaj je narobe z mano?'
Ob takšnih in drugačnih čustvih ter občutij, ki so velikokrat posledica preobremenjenosti ali pa različnih življenjskih okoliščinah, skorajda ni človeka, ki ga ne bi vsaj občasno spreletela misel, 'kaj je narobe z mano?'.
Kako se odvaditi neskončnega premlevanja?
Premlevanje je težnja k ponavljajoči se pasivni analizi svojih težav, pomislekov in občutkov stiske, ne da bi ob tem storili kakršne koli pozitivne spremembe. Ta nezdrav vzorec prekomernega razmišljanja lahko premagamo s preprostimi koraki.
Negativna pristranskost – ko so za naše nerganje 'krivi' možgani, ne mi
Dejstvo je, da imajo kritike pogosto večji vpliv kot pohvale, slabe novice pa pritegnejo več pozornosti kot dobre. Ste se kdaj zalotili, da ves dan razmišljate o žaljivki, ki jo je izrekel sodelavec, čeprav ste imeli sicer precej dober dan? Se kljub vsemu lepemu, kar je mogoče opaziti, osredotočate zgolj na svoje napake? To, kar opisujemo, ni zgolj lastnost perfekcionistov, temveč je značilno tudi za ljudi, ki so nagnjeni k negativni pristranskosti. Poglejmo si jo nekoliko podrobneje.
Nagnjenosti k optimizmu, altruizmu in hvaležnosti se lahko naučimo
Pozitivna psihologija je ena najnovejših 'vej' psihologije. Za razliko od drugih področij psihologije, ki se običajno osredotočajo na disfunkcije in nenormalna vedenja, se pozitivna psihologija osredotoča na to, da ljudem 'svetuje', kako lahko napredujejo in postanejo 'srečnejši'. Kot pri vseh ostalih stvareh in teorijah, ne le na področju psihologije, imamo tudi tukaj močne podpornike, pa tudi glasne kritike. Očitki slednjih pa so velikokrat neutemeljeni.
Poznaš vse pasti študentskega dela?
Pravijo, da ima vsaka stvar v življenju svojo 'pozitivno' in svojo 'negativno' plat. Vemo, da svet ni črno-bel, temveč ima v sebi najrazličnejše nianse. To velja tudi za študentsko delo.
Pesimistična naravnanost ima močan vpliv na naše zdravje
Tisti, ki so podvrženi negativnimi misli in pesimistični naravnanosti, naj bi po novejši študiji imeli večje tveganje za razvoj koronarnih srčnih bolezni. Poglejmo si, kaj še razkriva študija.
7 manj znanih vrst terapevtskih pristopov
Čeprav vsi poznamo psihoterapijo in svetovanje, na področju pomoči ljudem obstaja še veliko zanimivih pristopov, ki so lahko v pomoč klasičnim oblikam. Terapija s peskom, glasbo, knjigami, petjem, živalmi – to so le nekatere od zanimivih in nadvse sproščujočih metod, ki pomagajo pri različnih težavah s stresom, čustvovanjem ali težjih duševnih motnjah.
