občutki
Faze sprejemanja svoje spolne usmerjenosti
Vsak med nami gre v obdobju odraščanja skozi razvoj identitete, ko raziskujemo, kaj sploh pomeni biti 'jaz'. Ko gre za vidik istospolne usmerjenosti, pa je lahko raziskovanje in spoznavanje sebe običajno še bolj stresno in čustveno naporno. V tem primeru prepoznavanje, sprejemanje in izražanje identitete vključuje edinstvene izzive in za nekatere je ta proces izjemno dolg.
Tina (Sanjski moški): 'V nekaj tednih sem ostala povsem sama'
30-letna Tina Blašković v letošnji sezoni priljubljenega šova Sanjski moški ni poskrbela zgolj za veliko smeha in sproščenega vzdušja, tako med dekleti kot tudi gledalci, temveč nam je dala s svojimi izjavami večkrat tudi misliti. Minuli dogodki so namreč precej spremenili njen tok razmišljanja, drzne odločitve, ki jih je sprejela in za katere zdaj priznava, da je treba imeti precej poguma, pa so jo postavile na pot, ki si jo je želela. Z njo smo klepetali o tem, kako drugače je bilo pred letom dni, s kakšnimi težavami se je soočila in kako je k njim pristopila, pa tudi o tem, kako lahko dosežemo tisto, o čemer sanjamo, če si le upamo.
Veste vse o masturbaciji?
Zaradi pospešenega telesnega razvoja in divjanja hormonov je puberteta med drugim tudi čas za intimno spoznavanje sebe in raziskovanje svojega telesa. V tem obdobju se mnogi med vami prvič srečate z novimi, doslej neznanimi občutki odzivanja svojega telesa na dražljaje, kar prebudi vznemirjenje in željo po samozadovoljevanju. A prav v zvezi s tem še vedno srečamo številna napačna prepričanja, ki temeljijo na že zdavnaj preživelih mitih. Tokrat izpostavljamo nekaj najpogostejših, s katerimi si se verjetno že srečal.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Zakaj vam knjige za 'samopomoč' ne pomagajo?
"Teoretično vem čisto vse, prebral sem premnogo knjig, ki opisujejo moje stanje in naštevajo predloge, kako se izkopati iz brezna občutij, a se v mojem življenju še vedno nič ne spremeni," so besede številnih posameznikov, ki se odločijo težave reševati s pomočjo knjig za osebnostno rast in samozdravljenje. Kje torej nastane vrzel med tem, da smo pravzaprav specialisti v zavedanju svojih težav, nikakor pa ne moremo storiti koraka naprej in se osvoboditi tistega, kar nas zadržuje na mestu?
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Sedem ur spanja je idealnih za večino odraslih, ugotavlja študija
Nedavno izvedena študija kaže, da naj bi bilo sedem ur spanja, nič več in nič manj, morda optimalna količina za večino odraslih oseb.
Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.
Ste že slišali za moč hvaležnosti?
Vsak od nas ima svojo zgodbo, ki je edinstvena, unikatna in posebna. Definirajo nas morda na videz povsem podobne, a hkrati različne izkušnje, vzorci in okolje, iz katerega izhajamo. Mnogi med nami tako večino svojih dni ne vidijo smisla v izzivih, s katerimi se soočajo, velikokrat se tudi osredotočamo na vse tisto slabo, kar je za nami, ob nas in pred nami, le malokrat pa pomislimo na vse tisto, kar imamo. Predvsem ob sebi.
Klara Čampa: Ko zboliš, se ti prioritete življenja obrnejo
(Rožnati) oktober je svetovni mesec osveščanja o raku na dojkah. O tej bolezni, zdravljenju, preizkušnjah, skozi katere gredo bolniki, in o življenju z boleznijo smo se pogovarjali s Klaro Čampa, ki je pri 29 letih tudi sama zbolela za rakom na dojkah.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Zakaj je pomembno, da ne verjamemo vsemu, kar govori naš um?
Ste tudi vi med tistimi, ki velikokrat preprosto ne morejo izklopiti takšnih in drugačnih misli? Se tudi vi (pre)večkrat počutite, kot da ste nenehno v svoji glavi, izgubljeni v svojih mislih in celo večkrat odtavate in sploh niste prisotni v trenutku?
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Kdaj ne bi smeli prezreti svoje nenehne 'razdražljivosti'?
Se vam zdi, da se vaše 'slabo razpoloženje' nikakor ne konča, ne glede na to, kaj se dogaja, kaj se vam zgodi ali pa kaj doživljate?
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Vse, česar niste vedeli o zavisti
Zavist je neprijeten občutek, ki ga lahko doživimo ob nekom, ki ima nekaj, česar sami nimamo. To pomeni, da bi si želeli biti v situaciji druge osebe, a to ni (vedno) mogoče.
Vrste depresije in vse, kar morate vedeti o njih
Ste vedeli, da obstaja več kot ena vrsta depresije, slednje pa se med seboj lahko močno razlikujejo?
Projekcija kot obrambni mehanizem
Projekcija je obrambni mehanizem, ki vključuje pripisovanje lastnih občutkov, želja ali lastnosti drugi osebi, skupini, živali ali predmetom. Ljudje uporabljamo obrambne mehanizme zato, da se zaščitimo pred tesnobo in notranjim neugodjem. Čeprav projekcija zanika ali izkrivlja resničnost, ni vedno problematična. V nadaljevanju si oglejte primere projiciranja in preverite, kdaj lahko ta obrambni mehanizem postane težava za duševno zdravje.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Kakšna je razlika med tesnobo in paniko?
V pogovorih z vrstniki verjetno pogosto zaslediš izraza panika in tesnoba, ki sta si med seboj dokaj podobna, a še vedno različna. Prav zaradi podobnosti skupnih lastnosti ju marsikdo zamenjuje, zato ju tokrat predstavljamo malce bolj poglobljeno.
Adlerjeva teorija: ljudje potrebujemo občutek pripadnosti
Adlerjeva teorija je celosten pristop v psihoterapiji, ki poudarja premagovanje občutkov manjvrednosti in pridobivanje občutkov pripadnosti za doseganje uspeha in sreče. Teorija se osredotoča tudi na pomen socialnih interakcij in vključenost v skupnost za spodbujanje rasti posameznika. Ta pristop temelji na teorijah avstrijskega psihiatra in kolega Sigmunda Freuda, Alfreda Adlerja.
Zakaj sanjamo nekdanje partnerje?
Sanje ljudem že od nekdaj prebujajo mnogo vprašanj, na katera še vedno nimamo jasnih odgovorov. Čeprav znanost zagovarja svoje teorije, pa ljubitelji duhovnosti radi sanjam pripisujejo še dodatne ali celo globlje pomene. Podobno je s sanjami o nekdanjih partnerjih, ki spadajo med zelo pogoste sanjske vsebine. Zakaj torej sanjamo osebe, s katerimi smo bili nekoč v partnerskem odnosu in kakšna simbolika se lahko skriva zadaj?
Borba z odvečnimi kilogrami – kako začeti?
Težo odvečnih kilogramov čutimo še toliko bolj v toplejših mesecih, ko je naše telo na ogled v kopalkah, zato je zdaj idealni čas, da se odločimo za spremembo oziroma več njih, zaradi katerih bomo končno lažji in osvobojeni vseh neprijetnih kompleksov, ki nam grenijo vsakdan.
Moja starša se ločujeta!
Soočanje z ločitvijo staršev nikoli ni enostavno, v času odraščanja morda še toliko bolj, saj se ti v tem ranljivem obdobju naenkrat sesuje vse, kar ti je nekoč predstavljajo varnost. Če se ob tem srečuješ še z ostalimi izzivi najstništva in je razhod staršev le še pika na i vsemu stresu, ki ga doživljaš, ti bodo skozi to obdobje morda pomagali sledeči nasveti.
Kako sprejeti notranjega otroka v sebi?
Vsak ima notranjega otroka. Nekateri se ga zavedajo in ga sprejemajo, drugi so popolnoma nevedni o njegovem obstoju, spet tretji pa iščejo načine, kako ga prepoznati. Zakaj je pomembno, da sprejmemo, objamemo in prepoznamo svojega notranjega otroka? Ker nosi vse tiste vsebine, dobre in slabe, ki nas v odraslosti bodisi ovirajo ali pa nas vodijo do zdravih odnosov.
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Najslabši odgovori, ki jih lahko damo in dobimo, ko nekdo reče ''ljubim te''
Naslednji odgovori, ki jih lahko damo so 'najslabši', hkrati pa velikokrat najbolj boleči za slišati. Vedno denimo obstaja boljši odgovor, kot 'hvala' ali pa 'ne bi bilo treba'. Dobro je, da pomislimo, kako bi se sami počutili na drugi strani.
Lahko ekspresivno pisanje vpliva na celjenje ran?
Vedno več (znanstvenih) študij nakazuje na to, da lahko z lastnimi mislimi, regulacijo čustev in čustvenih odzivov vplivamo na naše telo. Zadnja študija je raziskovala, če in kako lahko ekspresivno pisanje pomaga pri celjenju ran. Ugotovitve raziskave so izjemno zanimive.
