prehranske navade
Zato dieta nikoli ni smiselna rešitev
Alison Wright se danes ukvarja z nutritivno medicino. Včasih je bila strastna kadilka, uživala je alkohol, imela stresno službo, se slabo prehranjevala in sovražila telovadbo. Nato je spoznala, da se je v življenju mogoče počutiti bolje. Njen pristop k učenju zdravega prehranjevanja je zaradi njenih lastnih izkušenj zelo zanimiv.
Imate te simptome? Previdno!
Mesec marec je posvečen ozaveščanju o zgodnjem odkrivanju raka danke in debelega črevesa, ki je četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Zakaj nastane, še ni znano, a številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Na gensko predispozicijo ne moremo vplivati, z vpeljavo zdravih življenjskih navad pa lahko bistveno zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni.
Vse, kar morate vedeti o sindromu pekočih ust
To stanje običajno ni nevarno, je pa sila neprijetno.
To morate vedeti, če jeste zvečer
Sodobni človek mora vsakodnevno manevrirati med kariernim ter družinskim življenjem, kar je vse prej kot enostavna naloga. V kopici obveznosti se hitro zgodi, da sebe postavi na stranski tir in ni pozoren na znake, s katerimi organizem kliče na pomoč. Še posebej glasna je običajno prebava, ki je znana kot središče našega počutja, zato zgage, zaprtja, napihnjenosti in neurejene prebave nikoli ne smemo jemati kot nekaj, kar se bo uredilo samo od sebe.
Nova študija bi lahko nakazovala na presenetljivo povezavo
Ugotovitve ponujajo razmislek o maščobah v naši prehrani. Slednje naj sploh ne bi bile tako slabe, kot radi prebiramo!
Kaj vse vpliva na težave s prebavili?
Najrazličnejše zdravstvene težave so vse pogostejše v današnjem času, ko zaradi tisoč in ene obveznosti zanemarjamo nekaj, kar je tako zelo pomembno – svoje telo. Vsi naši grehi pa se pogosto kažejo tudi v težavah s prebavili. O tem smo se pogovarjali tudi z gastroenterologom Rajkom Kneževićem.
Napaka, ki jo delamo vsi, pa se tega sploh ne zavedamo
Naši predniki so na svoje jedilnike umeščali predvsem sestavine, ki so bile aktualne v določeni sezoni in so zrasle doma ali v bližnji okolici. Razširjeno in uveljavljeno je bilo blagovno izmenjevanje, ki je zagotavljalo preskrbo in raznolikost na krožnikih. Danes, desetletja kasneje, je lokalna hrana ponovno v središču pozornosti. A tokrat ne le zaradi enostavnega zagotavljanja preskrbe, temveč tudi zaradi zagotavljanja kakovosti, ki postaja vse pomembnejši kriterij zdrave prehrane.
Organska hrana: Kaj je res in kaj ni?
Hiter življenjski ritem vpliva tudi na naše navade, hkrati pa se vse bolj zavedamo, kakšnega pomena je pestra in uravnotežena prehrana, ki nas lahko ohranja pri močeh, zdrave in vitalne. Mogoče zato niti ni presenetljivo, da se vedno več govori o organski hrani.
Zdaj je pravi čas, da okrepite svoj imunski sistem
Sveža in vse bolj meglena jutra so najbolj jasen znak, da vstopamo v jesen, z njo pa prihaja sezona prehladov in gripe. V hladnem vremenu se virusi namreč širijo veliko hitreje, saj so prostori bolj ogrevani in slabše prezračevani, mraz pa povzroči tudi padec imunske odpornosti. Ravno zato je izjemno pomembno, da še pred prihodom hladnejših dni dobro okrepimo svoj imunski sistem in naše telo pripravimo na vse zimske izzive. Razkrivamo, kako se tega lotiti na naraven način!
Kaj se lahko zgodi, če jeste preveč mesa?
Ljudje, ki pojedo veliko beljakovin živalskega izvora, imajo pogosteje preveč maščobe v jetrih ter večje tveganje za bolezen jeter. In sicer v primerjavi s tistimi, pri katerih so glavni vir beljakovin živila rastlinskega izvora. To je ugotovila nizozemska študija.
Alternativna medicina: Vse, kar morate vedeti
Vsi mislimo, da vemo, kaj točno pomeni alternativna medicina. Pa je res tako?
Veganstvo in zdravje skozi prizmo znanosti
Vsake toliko časa lahko v medijih zasledimo dokumentarec, ki sporoča, da se moramo, če je naša vrednota zdravje, odpovedati praktično vsem izdelkom živalskega izvora. Vedno več je tudi osebnih zgodb in pričevanj slavnih osebnosti o koristih odpovedovanja živalskim proizvodom in popolnega prehoda k rastlinski oziroma veganski prehrani.
To je najpogostejši vzrok za slabo počutje
Prebavne nevšečnosti so rak rana sodobne družbe, vzroki zanje pa pogosto povsem jasni: sodoben način življenja s stalnim hitenjem, pomanjkanje časa za počitek in sprostitev ter obroki, ki so komaj podobni pravi hrani. Posledice so vsem dobro znane: slabost, spahovanje, napenjanje, zaprtje. Gre za rezultat slabe prebave, zaradi česar telesu primanjkuje energije in hranilnih snovi, potrebnih za normalno delovanje. Rešitev je v bistvu precej preprosta: bolj zdrava prehrana pomeni tudi bolj zdravo prebavo, boljše počutje in kakovostnejše življenje. A kaj to pomeni v praksi?
Te zimske jedi povzročajo preglavice naši prebavi
Hladni jesenski in zimski dnevi so kot nalašč za uživanje toplih enolončnic, krepkih juh in ostalih domačih jedi na žlico, ki pogrejejo telo in duha. Vendar pa lahko ob pretirani uporabi maščobe, pikantnih začimb in nekaterih vrst zelenjave hitro pride do nelagodja v želodcu, napenjanja, občutka teže, pa tudi do konkretnih krčev ter bolečin. Preverite, kako se lotiti priprave tovrstnih jedi in se ob tem v kar največji meri izogniti prebavnim tegobam.
Ne boste verjeli, kaj vam lahko pomaga
Imunski sistem je ključ do dobrega počutja in pravilnega delovanja vseh telesnih funkcij, saj nas varuje pred poškodbami, boleznimi in kužnimi organizmi. Prav zaradi tega je njegova zaščita ključnega pomena, krepitve pa se je potrebno lotiti celostno in pri tem paziti še na zdravo prebavo. Zakaj prebavo? Ker se kar 80 odstotkov celic našega imunskega sistema nahaja prav v prebavnem traktu.
Fleksitarijanstvo – prehranjevanje brez odpovedovanja
Fleksitarijanstvo je način prehranjevanja, ki izboljšuje osebno počutje in ohranja planet. Temelji na rastlinski prehrani, vendar se ni treba popolnoma odpovedati živalskim izdelkom.
5 nasvetov za zdravo prebavo
Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa se pogosto poslužujemo nezdravih navad, kar se nam lahko hitro maščuje. Ker se telo avtomatično odziva na to, kako ravnamo z njim, se mnogi med nami srečujejo s funkcionalnimi tegobami prebavnega sistema: zaprtjem, zgago, napihnjenostjo, neurejeno prebavo. V kolikor stanje ni bolezensko, je zdrava prebava skoraj zagotovo dosegljiva – pomaga lahko že pet majhnih, a pomembnih sprememb v našem vsakdanu.
Katere so prednosti fleksitarijanstva?
Fleksitarijanstvo ali 'prilagodljivo vegetarijanstvo', kot mu radi rečemo, je še en prehrambeni trend, ki vključuje občasno uživanje mesa, vendar ne katerega koli.
7 mitov o hujšanju, v katere še vedno verjamemo
Pri hujšanju je pomembna kombinacija prehrane, gibanja in vnašanje zadostne količine tekočine. Nemalokrat pa naletimo na morje teorij, mitov in idej o tem, kaj je pravilno in kaj napačno. Kateri so najbolj škodljivi miti?
Kaj je kompulzivno prenajedanje?
Večina ljudi se je vsaj enkrat v življenju prenajedla. Vsi poznamo občutke ob tem - postane nam neprijetno, včasih celo vroče, trebuh se napihne, včasih nas spremljajo tudi prebavne težave. Kdaj takšno vedenje postane problematično oz. kdaj lahko govorimo o kompulzivnem prenajedanju?
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
Motnje v prehrani pri ženskah v 40 letih vse pogostejše
Skupina ljudi, ki jih ponavadi pri raziskavah pogosto zanemarijo v zvezi s prehranskimi motnjami, so odrasle osebe srednjih let. Pod to definicijo ponavadi mislimo ljudi, stare okoli štiri desetletja.
Epidemija Covid-19 pomembno vpliva na prehranjevalne navade Slovencev
V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja prebivalcev. V okviru mednarodne raziskave Food-Covid19 je Inštitut za nutricionistiko konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom.
Za debelost so lahko krivi tudi hormoni! Preverite, kdaj
Prekomerna telesna teža in debelost negativno vplivata na naše psihofizično zdravje. O tem ni dvoma, in čeprav si težko priznamo, hitro občutimo posledice odvečne telesne teže: boleči sklepi, bolečine v hrbtenici, otekanje nog, utrujenost, slabo počutje in morebitne številne druge hujše, tudi psihične posledice.
Strokovnjakina razkriva: kakšna mora biti prehrana v času koronavirusa?
Ste ostali doma in razmišljate, kako prilagoditi prehrano, da se ne bi preveč zredili ali pa vas je strah, da bo stres vplival na vaše zdravje? Po nasvet smo se obrnili na nutricionistko Mojco Cepuš.
Najstarejši moški na svetu odkril skrivnost dolgega življenja
V Guinnessovo knjigo rekordov so vpisali Japonca, ki je s svojo častitljivo starostjo postal najstarejši moški na svetu. Marca bo dopolnil svoj 113. rojstni dan, le nekaj dni pred rojstnim dnevom pa so ga presenetili z vpisom v svetovno knjigo rekordov.
Kako doseči, da bi bili prej siti in bi manj pojedli?
Na Nizozemskem so na univerzi Wageningen izvedli zanimivo raziskavo. Z magnetnoresonančnim slikanjem želodca in možganov so ugotovili, da so bili udeleženci prej siti ter so manj pojedli, če so ob obroku spili nekaj vode.
Kolikokrat na dan odvajate blato?
Hitra prebava je temelj našega zdravja in dobrega počutja. Zaužita hrana se na ta način hitro predela na posamezne dele, absorbira, nas gradi ter nam daje potrebno energijo. Obstajajo določene smernice, kako pogosto je najbolj optimalno odvajati blato in kaj storiti, če v blatu opazimo različne spremembe. Preverite jih.
Tihi ubijalec, ki lahko vodi tudi v kap
Visokemu krvnemu tlaku pravijo tudi tihi ubijalec. Je najpogostejši vzrok srčno-žilnih bolezni. "Mi pa ne želimo, da bi bil prvi dogodek, ki nas opozori, da ima oseba visok krvni tlak, možganska kap ali nek drug srčno-žilni dogodek," pove prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstavnica Združenja zdravnikov družinske medicine. Zato je dobro, da si krvni tlak vsaj enkrat letno preventivno izmerimo.
Sprememba, ki lahko za 15 odstotkov zmanjša tveganje za raka dojk
Namesto govejega ali svinjskega mesa uživajte piščančje ali puranje. To bi lahko zmanjšalo tveganje za pojav invazivnega raka dojk, je pokazala študija ameriškega inštituta National Institute of Environmental Health Sciences. Sodelovalo je več kot 42 tisoč žensk, ki so jih spremljali skoraj osem let. Tiste, ki so uživale več rdečega mesa, so imele večje tveganje, da jih je presenetila neprijetna diagnoza.
