prepričanja

Kaj lahko storite, če ne veste, kdo ste?
Medtem ko imajo nekateri zelo močan občutek, kdo so in kaj si želijo, drugi ne vedo, zakaj in kako. Občutek negotovosti, kdo smo in kaj si želimo, lahko velikokrat vodi do spreminjajočega se občutka identitete. Kaj nam lahko pomaga pri iskanju naše resnične narave?

EFT – metoda, ki naj bi čustveno osvobajala
V zadnjem času pogosto naletimo na vse bolj priljubljeno EFT (emotional freedom technique) metodo čustvenega osvobajanja in posledično tudi zdravljenja, pri kateri gre za neke vrste psihološko oziroma čustveno akupresuro. Le z uporabo konic prstov in tapkanja stimuliramo energijske točke na telesu in s tem lajšamo različne vrste tegob. Filozofija, ki stoji za to enostavno tehniko, pravi, da je vzrok za vsa negativna čustva motnja v energijskem sistemu.

Medicinska hipnoza: z nezavednim do boljšega življenja
»Dovoli si videti, česar si ne dovoliš videti,« pravi znana misel priznanega hipnoterapevta Ericksona. Hipnoterapevtske metode postajajo vse bolj priljubljene, a izraz hipnoza pri nekaterih še vedno vzbuja številne pomisleke, dvome in napačna prepričanja. Čeprav obstaja več vrst hipnoze, se medicinska oziroma klinična veja izvaja v terapevtske namene, torej za lajšanje psihičnih in nekaterih fizičnih tegob, izvajajo pa jo le usposobljeni hipnoterapevti.

Kaj pomeni zdrava ljubezen do sebe?
O konceptu ljubezni do sebe se v zadnjem času veliko govori, a pogosto se v zvezi s tem pojavljajo napačne interpretacije. Ljubezen do sebe ni egoizem ali narcisizem, ampak gre za spoštovanje svojega dobrega počutja in sreče. Pomeni tudi, da znamo poskrbeti za svoje potrebe in ne žrtvujemo sebe, da bi ugajali drugim. Ljubezen do sebe pomeni, da ne sprejmemo manj, kot si v resnici zaslužimo.

Od kod sploh izhajajo potrebe, prepričanja in želje glede spolnosti?
Ujemanje v spolnosti imenujemo tudi spolna združljivost ali kompatibilnost. Pogosto gre za vodilni kriterij pri ocenjevanju, kdo je ’pravi’ za nas in ali ima odnos prihodnost. Veliko pa je seveda odvisno tudi od tega, koliko partnerjema spolna dimenzija v odnosu sploh pomeni. Nekateri si odnosa brez spolnosti ne morejo predstavljati, drugim več pomeni čustvena in duhovna bližina.

Napačna prepričanja o 'debelih' ljudeh
''Jaz mislim, da bi morala dobra volja vsakega 'gor držat', ne samo tistega, ki ima malo preveč kilogramov,'' je povedala nasmejana Urška Vučak Markež v oddaji Nasmeh zdravju in dodala, da se zaveda, koliko predsodkov se še vedno drži nekoliko 'bolj obilnih ljudi'. Je res, da so 'debeli' ljudje srečnejši, suhi pa bolj žalostni? Zakaj ne moremo posploševati? Ker je sreča nekaj, kar je navsezadnje odvisno zgolj in samo od posameznika. Poglejte si, kaj je o tem še povedala Urška Vučak Markež.

V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.

Kaj je Theta zdravljenje in kako deluje?
Če radi berete, ste na knjižnih policah zagotovo že opazili delo ThetaHealing, ki v tujini, pa tudi pri nas, vedno bolj dobiva na pozornosti in veljavi. Kaj je ThetaHealing oz. thetazdravljenje, kako učinkuje na človeško telo in kakšna je filozofija v ozadju? Kot pri vseh drugih alternativnih oblikah zdravljenja je tudi pri tej tehniki bolj malo znanstvene podlage.

Normalno je, da se sprašuješ o svoji spolni usmerjenosti
Najstništvo je obdobje, ki spodbudi k razmišljanju o svoji identiteti. »Kdo pravzaprav sem?« se sprašuje marsikateri najstnik, kar je normalen, celo nujen del odraščanja. Del odkrivanja lastnih občutkov o sebi lahko vključuje tudi vprašanja o spolni usmerjenosti.

Lucija Vrankar: Sproščenost, samozavest in pa preprostost
Lucijo Vrankar mnogo ljudi na družbenih omrežjih, kjer objavlja trenutke svojega življenja, pozna pod imenom xlucy_time. Energično, mlado in nasmejano dekle, ki opravlja delo stevardese, smo povprašali, kakšno je njeno življenje, kaj ima rada pri svojem delu in česa ne mara, predvsem pa, kaj bi svetovala vsem mladim.

Kaj je manifestacija?
Učenje, kako nekaj manifestirati, se začne z razumevanjem, kaj manifestacija sploh je in kaj ni. Pri tem je treba dodati, da nekateri menijo, da manifestiramo ves čas– namensko ali pa nezavedno. Poglejmo si, kaj o tem pravi stroka.

Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.

Ste že slišali za 'naučeno nemoč'?
Pri naučeni nemoči gre za prepričanje, da ni nič v naših rokah, da svet obvladuje nas in ne mi njega in da ne moremo ničesar spremeniti, da bi nam bilo bolje. V tem primeru ponotranjimo vlogo žrtve in pasivnega opazovalca in se vedno znova sklicujemo na to, da »smo rojeni pod nesrečno zvezdo in da tako pač hoče usoda«. Naučena nemoč vpliva na duševno zdravje, odnose in številna druga področja življenja.

Kaj je mentalna moč in od česa je odvisna?
Če ste se kdaj ozrli na ljudi, s katerimi se v življenju srečujete, ste morda opazili, da se nekateri lažje prilagajajo spremembam, so vztrajnejši in se učinkoviteje soočajo z vsakodnevnimi izzivi kot drugi. Če spadate med slednje, potem se morda sprašujete, kaj vas loči od teh oseb, ob katerih se zdi, da dobro obvladujejo svoja čustva, znajo premagati negativne misli in so na splošno uspešni pri stvareh, ki jih počnejo. Marsikdo bi si želel, da bi se uspešno spopadal z vsemi vzponi in padci, ki jih postreže življenje, a to ni (vedno) lahka naloga. Postati mentalno močan ni nekaj, za kar bi se preprosto odločili, in se nikakor ne zgodi čez noč.

8 najpogostejših obrambnih mehanizmov
Humor, zanikanje, regresija in projekcija je le nekaj obrambnih mehanizmov, ki nam pomagajo pri soočanju z neprijetnimi dogodki, mislimi in čutenji. Ideja obrambnih mehanizmov izhaja iz psihoanalitične teorije, ki osebnost vidi kot interakcijo med tremi komponentami: id, ego in superego. Obrambni mehanizmi so sicer naraven del psihološkega razvoja, njihovo poznavanje pa nam pomaga razumeti lastno vedenje in vedenje drugih. Preverite, zakaj nekateri vsako situacijo obrnejo na smeh in zakaj drugi zanikajo obstoječe stanje.

Tesnoba in fobije zaradi videokonferenc in spletnih druženj
V letošnjem letu se je zaradi pandemije pojavil razmah videokonferenc in spletnih druženj, skupaj z njimi pa so pri nekaterih vzniknile tudi socialna anksioznost in celo fobije različnih razsežnosti. Socialna anksioznost je lahko blaga in se jo da dokaj učinkovito obvladovati s preprostimi tehnikami, v nekaterih primerih pa lahko simptomi postanejo tako močni, da se posameznik začne spletni izpostavljenosti izogibati.

Tina Gorenjak: Šele takrat sem se začela zavedati, kako zelo naše misli vplivajo na naše zdravje
POP TV v prihodnjem mesecu slavi 25. obletnico začetka delovanja, v teh letih pa je omenjena TV-postaja nanizala številne priljubljene šove in serije. Od ponedeljka do četrtka ob 20.00 trenutno spremljamo napeto dogajanje v originalni slovenski seriji Najini mostovi, kjer vlogo preračunljive Karmen igra vsem dobro znana Tina Gorenjak, ki smo jo lani spremljali tudi v 3. sezoni šova Zvezde plešejo. Priljubljena igralka je prav tam prvič presenetila z iskreno izpovedjo o tem, kako se je borila z rakom na dojki, o tej težki temi pa je zdaj spregovorila tudi za nas.

8 mitov o paničnih napadih
Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.

Patološko ljubosumje ali sindrom Othello
Izraziti čustveni izbruhi, zasledovanje, brskanje po osebnih stvareh in nenehna sumničavost morda na prvi pogled bolj spominjajo na filmski scenarij. A dejstvo je, da je patološko ljubosumje še kako resnično in se pojavlja tudi pri nas. V skrajnih primerih lahko vodi tudi do tragičnih zapletov, zato je treba motnjo ustrezno obravnavati.

Zakaj je osebnostna rast pomembna?
V preteklosti je bil fenomen osebnostne rasti še neznan, saj so se bili ljudje primorani ukvarjati s preživetjem, prostora za delo na sebi ni bilo. Z vse večjo blaginjo pa je vzniknilo tudi vse večje poznavanje psihologije človeka, njegovega počutja in čustev. V današnjem času je osebnostna rast del naših življenj in vsak, ki želi biti v življenju bolj uspešen, pomirjen s seboj in srečen, se poda na pot raziskovanja sebe, svojih šibkosti in potencialov.

Čustvena zanka preteklosti: Kako in zakaj jo pustiti za seboj?
Zakaj se včasih tako močno oklepamo preteklosti? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok vse tisto, kar nam je povzročilo bolečino in trpljenje? Zakaj se še kar vračamo v zgodbe, ki so že zdavnaj minile? Odgovor je preprost.

Napačna prepričanja o parih, ki nimajo otrok
V današnjem času, ki na trenutke kar ječi pod težo različnih nasprotujočih si doktrin, mnenj, polov, razprav in prepričanj, se pojavlja tudi dilema o parih, ki nimajo otrok. Zbrali smo najpogostejša napačna prepričanja, ki pogostokrat spremljajo tiste, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov živijo le v dvoje.

Kako nam hipnoza lahko pomaga?
"Pomagaj, rada bi se počutila enakovredno drugim," je eden najpogostejših stavkov, ki ga slišim od svojih strank, nam zaupa Urša Trebušak, ki se je posvetila delu s hipnozo.

Žrtve samozaničevanja in občutki manjvrednosti
Življenje nam na poti postavlja nešteto ovir, izzivov in preizkušenj, a nobena ni tako velika kot tiste, ki si jih ustvarjamo sami. Samosabotaža se zgodi, ko se logični, zavestni um ne zmore ustrezno soočiti s podzavestjo. Slednja predstavlja tisti kritični notranji glas, ki nas zadržuje na mestu in otežuje naša prizadevanja. To vključuje vsa vedenja ali misli, ki nas oddaljujejo od tistega, kar si v življenju najbolj želimo. »Nisi dovolj dobra/sposobna/pametna/privlačna.« »Tega ne boš nikoli dosegel.« »To je prevelik zalogaj zate.« Se tudi sami kdaj zalotite, kako vam vztrajno prigovarja tihi glasek?

Boljša samopodoba lahko pomeni boljše življenje
Kakšna je vaša samopodoba? Pravzaprav jih imate več, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka Branka Strniša. “Lahko imamo na enem področju izrazito dobro samopodobo, medtem ko nam na drugem peša." Lahko ste na svojem področju dela zelo samozavestni, vendar se počutite negotovo, če morate na sestanek, na katerem ste primorani o svojem delu govoriti z neznanci.

6 mitov o stresu
Stres je v zadnjih letih zelo pogosta tema pogovorov in zdi se, kot da predstavlja nevidnega sovražnika, ki se ga vsi zavedamo, a pogosto ne znamo z njim upravljati. A stresa ne gre posploševati, saj gre za zelo subjektivno doživljanje. Da se boste znali učinkovito spopadati z njim, izpostavljamo pogosta negativna prepričanja o stresu in načine, kako življenje uravnovesiti.

Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi
»Kako si paranoična!« »Ne poznam bolj paranoične osebe, kot je ona.« Omenjanje paranoje se je iz psihiatrične stroke preneslo tudi na ulice in postalo del izražanja laične javnosti. Z besedo paranoja oz. preganjavica običajno izražamo sume, da se v ozadju dogaja nekaj, kar ima vpliv tudi na nas. Stroka opisuje paranoidno osebnostno motnjo kot stanje nenavadnega ali ekscentričnega načina razmišljanja. Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi, tudi če nimajo čisto nobenega razloga za to.

6 tipov partnerskih odnosov, ki trajajo najdlje
Kako naj bomo prepričani, da bo partnerski odnos, v katerega smo pravkar vstopili, uspešen? In kako naj vemo, koliko časa bo še trden odnos, v katerem smo že nekaj let? Odgovor je: ne moremo vedeti. Lepo bi bilo, če bi se dalo že vnaprej predvideti, kako močan, kakovosten in osrečujoč bo odnos s partnerjem, a morda je ravno v tem največji čar vsega. Da se v odnose spuščamo spontano in z veliko mero prepričanja, da bo vse v redu. Vsako razmerje je namreč tudi tveganje, da ne bo šlo vse po naših željah in načrtih, a takšno je pač življenje. Se pa pri tem vseeno lahko opremo na določene vrste odnosov, ki so se izkazali za najbolj uspešne.

Izrazita samokritičnost ali ljubezen do sebe?
Vsak od nas ima svoj notranji dialog, ki je lahko odlična odskočna deska za dosežke ali pa neprijetna ovira, ki nam v življenju ne dovoli napredka. Naše misli vplivajo na to, kako se počutimo, kako in s kom sklepamo odnose, kako gledamo na izzive in življenje nasploh. Način, kako razmišljamo, je torej neke vrste samouresničujoča prerokba. Če mislimo, da nečesa nismo vredni, potem se bomo vedli v skladu z našim prepričanjem. Pretirana samokritično je lahko neke vrste samosabotaža, zaradi katere ne moremo izkoristiti skritih potencialov, doseči uspeha, odkriti zadovoljstva in zaživeti polnega življenja.

5 napačnih prepričanj o psihoterapiji
Kaj sploh je psihoterapija? V zvezi s tem področjem še vedno kroži veliko prepričanj in informacij, ki pa ne držijo najbolj. Kaj vse se na terapiji dogaja, ali terapevt res lahko razreši vse težave in ali je terapija res namenjena le posameznikom s težjimi duševnimi motnjami, preverite v spodnjih vrsticah.