psihologi
Kaj se skriva za sanjami?
Želja po razumevanju funkcije sanj se pojavlja že skozi vso zgodovino človeštva. V preteklosti so se pojavljala različne bolj ali manj verjetne teorije, ki so jih razvijali misleci, v začetku 20. stoletja pa se je pojavila nova paradigma, ki temelji na zapletenih teorijah duševnosti, zlasti nezavednega uma.
Negativna pristranskost – ko so za naše nerganje 'krivi' možgani, ne mi
Dejstvo je, da imajo kritike pogosto večji vpliv kot pohvale, slabe novice pa pritegnejo več pozornosti kot dobre. Ste se kdaj zalotili, da ves dan razmišljate o žaljivki, ki jo je izrekel sodelavec, čeprav ste imeli sicer precej dober dan? Se kljub vsemu lepemu, kar je mogoče opaziti, osredotočate zgolj na svoje napake? To, kar opisujemo, ni zgolj lastnost perfekcionistov, temveč je značilno tudi za ljudi, ki so nagnjeni k negativni pristranskosti. Poglejmo si jo nekoliko podrobneje.
Vpliv barv na čustva, vedenje in zdravje
Ali spadate med tiste, ki jih rumena barva vznemirja? Vas modra zaziba v sproščeno in mirno stanje? Se odenete v črno, ko si želite miru? Nekateri psihologi in umetniki že dolgo verjamejo, da lahko barva vpliva na razpoloženje, občutke in čustva. V nadaljevanju preverite, zakaj je barva tako močna sila v našem življenju in kakšne učinke ima na naše počutje.
Kaj je senčna plat naše osebnosti in kako jo lahko sprejmemo?
V jungovski psihologiji je senca (znana tudi kot id, senčni vidik ali senčni arhetip) bodisi nezavedni vidik osebnosti, ki ga zavestni ego v sebi ne prepozna, bodisi ga noče sprejeti in ga celo zavrača.
Kaj je manifestacija?
Učenje, kako nekaj manifestirati, se začne z razumevanjem, kaj manifestacija sploh je in kaj ni. Pri tem je treba dodati, da nekateri menijo, da manifestiramo ves čas– namensko ali pa nezavedno. Poglejmo si, kaj o tem pravi stroka.
Ste že slišali za 'naučeno nemoč'?
Pri naučeni nemoči gre za prepričanje, da ni nič v naših rokah, da svet obvladuje nas in ne mi njega in da ne moremo ničesar spremeniti, da bi nam bilo bolje. V tem primeru ponotranjimo vlogo žrtve in pasivnega opazovalca in se vedno znova sklicujemo na to, da »smo rojeni pod nesrečno zvezdo in da tako pač hoče usoda«. Naučena nemoč vpliva na duševno zdravje, odnose in številna druga področja življenja.
12 tipov spolne usmerjenosti
Spolna usmerjenost ali spolna orientacija se nanaša na vzorec čustvene, romantične in spolne privlačnosti do osebe določenega spola. Spolnost je pomemben del tega, kdo smo kot ljudje. Poleg sposobnosti razmnoževanja nas spolnost opredeljuje tudi na način, kako se doživljamo in kako se fizično navezujemo na druge. Najpogostejše oblike spolne usmerjenosti so heteroseksualnost, homoseksualnost in biseksualnost, poleg omenjenih pa izpostavljamo še 10 ostalih, ki so nekoliko manj znane.
Kaj je kompulzivno prenajedanje?
Večina ljudi se je vsaj enkrat v življenju prenajedla. Vsi poznamo občutke ob tem - postane nam neprijetno, včasih celo vroče, trebuh se napihne, včasih nas spremljajo tudi prebavne težave. Kdaj takšno vedenje postane problematično oz. kdaj lahko govorimo o kompulzivnem prenajedanju?
Kako dolgo traja strast in zakaj skozi čas oslabi?
Medtem ko se za nekatere pare predvideva, da imajo tudi po tridesetih letih skupne poti še vedno enak naboj strasti, se pri drugih zdi, da strast zelo hitro izgine. Kaj vpliva na to, kakšna so znanstvena dognanja v tej smeri? Ena zadnjih raziskav znanstvenikov razkriva precej zanimivosti v povezavi s strastjo v razmerju.
Ko ljubezen postane enosmerna ulica
Nemalo ljudi tako zelo hrepeni po intimi, da so se pripravljeni spustiti v razmerje z nekom, ki jim ne nudi niti osnovne varnosti, sproščenosti, še manj pa ljubezni. Psihologi opozarjajo, da enostranski odnosi močno vplivajo na človekovo čustveno in fizično zdravje, kar ima za posledico tudi stres in tesnobo. Če vam notranji glas daje opozorilne znake, morate kritično presoditi svoj odnos.
Čustva in vrste čustvenih odzivov
Različne vrste čustev vladajo v našem vsakdanjem življenju, na podlagi teh pa se odločamo in sprejemamo odločitve, ko smo srečni, žalostni, jezni, v dolgočasju ali pa celo frustrirani. Aktivnosti, hobije in različne okoliščine izbiramo na podlagi čustev, razumevanje teh pa nam pomaga pri lažjem krmarjenju v življenju. Kaj sploh so čustva in kakšni so čustveni odzivi?
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Kemija med partnerjema ni nujno recept za dolgotrajno zvezo
Močna kemija na začetku odnosa in vsi metuljčki v trebuhu se vsekakor iz poželenja in predhodne privlačnosti lahko spremenijo v pravo in iskreno ljubezen, a pri tem ni pravila. Kaj vpliva na to, ali se iz poželenja razvije ljubezen ali ne?
Konflikt kot priložnost za osebno rast
Obstaja rek, ki pravi, da v odnosu, kjer se partnerja nikoli niti malo ne sporečeta - naj si bo zaradi nakupa stanovanja ali pa najmanjše stvari, kot je pranje perila, se niti ne poslušata - praktično živita drug mimo drugega. Govorimo seveda o konstruktivnih in zdravih konfliktih, kjer sta čustveno zrela posameznika na koncu sposobna prepoznati tudi svoje napake, predvsem pa vzorce delovanja.
5 navad, ki uničujejo vaše možganske celice
Vaši možgani so eden najpomembnejših organov v vašem telesu. Kot že dobro vemo, življenjske navade vplivajo na naše splošno zdravje. Na primer, če posameznik ne telovadi dovolj in preveč je, pridobiva odvečne kilograme. Če imamo preveč stresa v službi, se lahko pojavijo glavoboli. Obstaja pa tudi veliko škodljivih navad za naše možgane. Čerpav učinke le-teh redko začutimo takoj, se sčasoma pričnejo kazati.
Kako postati boljša različica sebe
Želja po osebnostni rasti in spremembah je pri ljudeh nekaj običajnega. Sramežljivi ljudje si želijo biti bolj odprti in zgovorni. Temperamentni posamezniki, si želijo, da bi se lažje obvladovali v pretirano čustvenih situacijah. Vsak človek na določeni točki življenja ugotovi, da obstajajo določeni vidiki osebnosti, ki si jih morda želi spremeniti. A mnogi strokovnjaki se strinjajo, da je uresničitev trajnih osebnostnih sprememb lahko zelo težavna. Kako se sploh lahko spreminjamo? Strokovnjaki menijo, da je najpomembnejša sprememba vedenjskih vzorcev, navad in prepričanj.
To je treba vedeti, ko se pojavi rak
Pomembno je, da ga čimprej odkrijemo in da ga zdravimo na najsodobnejši način. A zavedati se je treba, da spoprijemanje z boleznijo ni le zdravljenje telesa. Veliko ljudi potrebuje tudi psihološko pomoč, saj se znajdejo v duševni stiski. Vendar pa si tega veliko krat ne upajo priznati, pravi psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri zaradi lastnih pričakovanj, da bi morali biti sami dovolj močni, drugi tudi zaradi strahu pred morebitno zaznamovanostjo v očeh okolice.
Vsaka bolezen vpliva na odnose, ki jih imamo
Kakršni koli so že naši odnosi bili, preden smo zboleli – bolezen jih dodatno obremeni, pove dr. Tina Rahne Mandelj, doktorica zakonske in družinske terapije. "Vse resne okoliščine, ki se nam zgodijo v življenju pa tudi pokažejo, kako kakovostni so odnosi, ki jih živimo." Ob že tako težki preizkušnji je to lahko vzrok dodatne stiske. A kaj lahko naredimo?
Samo 15 minut na dan ima neverjetne učinke
Samo 15 minut teka v naravi vsak dan zmanjša tveganje za depresijo. Celo toliko, da mnogi zdravniki svojim pacientom najprej predpišejo telovadbo v naravi, nato pa jemanje antidepresivov.
Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni so vedno pogostejše
Histerija je duševna motnja, ki nastane zaradi intenzivne anksioznosti človeka. Kljub temu, da so jo v preteklosti pripisovali zgolj ženskam, pa danes vemo, da se lahko histerija pojavi pri obeh spolih. Pogostejša pa je pri ženskah v starosti med 14 in 25 letom.
Psihiatrinja svetuje, kako pomagati mladostniku v stiski
Čas, ko mladostnik postaja odrasel človek, je poln čeri, ki se jim ni vedno lahko ogniti, zato ni nič čudnega, da jih v tem občutljivem obdobju toliko zadene vsaj ob kakšno. Kako priskočiti na pomoč, smo se pogovarjali s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.
Mislite, da vas je preveč strah? Imate fobijo? Napade panike?
Kaj so anksiozne motnje? Kdaj nam strah in tesnoba pomagata, kdaj nas ovirata? Zakaj se v resnici pojavljajo napadi panike? In kaj storiti, če obsesivno preverjamo, ali smo izključili štedilnik? O vsem tem smo se pogovarjali s psihiatrinjo prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije.
10 znakov, ki kažejo na študijsko depresijo
Izpitno obdobje je za številne študente izjemno naporno in stresno. Učenje dolgo v noč, strah pred izpiti, pred tem, da bodo razočarali sebe ali svoje bližnje, soočanje z neuspehom in razočaranjem ob padcu na izpitu … Vse to so pritiski, ki lahko ogrozijo duševno zdravje študentov.
Znanstvena formula za hitrejše pridobivanje zaupanja ljudi
Splošno mnenje je, da zaupanje pri ljudeh gradimo postopoma, skozi dolga leta, in da so le redki tisti posamezniki, ki jim lahko zares odpremo svoje srce. To so običajno člani družine in bližnji družinski prijatelji, s katerimi se poznamo že dolga leta. A psihologi trdijo, da pravzaprav obstaja znanstvena formula za hitrejše pridobivanje zaupanja ljudi. Ključ naj bi se skrival v ravnovesju med toplino in kompetentnostjo – tako, da ste v očeh drugih verodostojni, a hkrati še vedno človeški.
Kdo so v resnici empati?
V zadnjem času se veliko govori o empatiji in sočutju – od tod tudi izraz empat, ki pomeni osebo z visoko zmožnostjo doživljanja in čutenja vseh drugih bitij. Pri tem ne gre za nikakršno novodobno izmišljotino, saj vse temelji na dogajanju v zrcalnih nevronih v možganih. Kdo so v resnici ti izjemno senzibilni ljudje in ali ste med njimi tudi sami, preverite v spodnjih vrsticah.
Zakaj bi morali telovaditi zunaj?
Znanstveniki so odkrili, da telovadba zunaj, na odprtem v zelenju, sprosti več stresa kot telovadba v zaprtih prostorih. Kolesarjenje in tek v naravi, kjer ni betona in stolpnic, sta najbolj učinkovita načina sproščanja stresa.
DEKLICA
Pozdravljeni, Stara sem 15 let oz. sedaj končujem osnovno šolo. Vse se je začelo pred 6imi leti, ko mi je umrl brat. Nenehno sem sanjala umore, nasilje,... Ponoči sem se zbujala in šla spat k staršema...
Mejna osebnostna motnja
Pozdravljeni! Star sem 35 let, moja partnerka 25. Skupaj sva 3 leta in ves čas so naju spremljali konflikti. 3 mesece nazaj, je bila hospitalizirana v psihiatrično bolnišnico. Diagnoza anksioznost in ...
Težave s samozaupanjem
Pozdravljeni, ko sem bil star 6 let sem dozivel travmaticno izkusnjo v normalnem okolju z osebo nasprotega spola, kar je iznicilo mojo samozavest na tem podrocju. Zanima me, ali in kaksne tehnike za o...
ASPERGERJEV SINDROM
Pozdravljeni? Imam aspergerjev sindrom in sem iz lčastnih izkušenj ugotovil,da lljudje s tem sidromom delajo oprostite izrazu pizdariej zavestno namerno,meddtem kot shizofreniki pa ne. In sedaj moja m...
