socialne
Presenetljiva povezava črevesnega in duševnega zdravja
Američani poznajo pregovor, da »tisto, kar se zgodi v Las Vegasu, ostane v Las Vegasu«. Tisto, kar se dogaja v našem prebavnem sistemu, pa ne ostane tam, temveč učinkuje na celoten organizem. Naša prebavila namreč ves čas komunicirajo z našimi možgani in ti ves čas komunicirajo z našim prebavnim traktom.
Zvezdniki, ki so odkrito spregovorili o bitki z duševnim zdravjem
O pomembnosti duševnega zdravja se še nikoli ni tako govorilo kot zdaj, v hitrem tempu življenja in velikem porastu sodobne tehnologije pa je tudi to veliko bolj na udaru kot kadar koli prej. Težave z duševnim zdravjem so pogosto stigmatizirane, a anksioznost, depresija in posttravmatska motnja ne izbirajo in prizadenejo tudi najbolj vidne osebe na planetu. K sreči so med njimi tudi taki, ki o tem govorijo iskreno in brez zadržkov in s tem širijo zavest, da v tem nismo sami.
Kako je pandemija vplivala na kronične nenalezljive bolezni in dejavnike tveganja?
Pandemija je vplivala na vse dele našega življenja, pomemben vpliv pa ima tudi na dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Bolezensko stanje, ki je še vedno tabu
Nenadzorovano uhajanje urina oziroma inkontinenca je pogosta in neprijetna nadloga, za katero trpi ogromno žensk, zato je prav, da o njej spregovorimo, poiščemo vzroke in najboljše rešitve. Pri oslabljenem mehurju si namreč lahko v veliki meri pomagamo sami, zato nima smisla, da se ne bi spopadli s svojo težavo in spet zaživeli bolj sproščeno.
Kako sta prehrana in telesna aktivnost povezani z duševnim zdravjem?
Ko se začnemo posvečati skrbi za duševno zdravje, pogosto spregledamo temeljne gradnike, brez katerih ni dobrega psihofizičnega počutja in na katere imamo velik vpliv sami. Rutina spanja, urejena prehrana in redno gibanje so elementi našega življenja, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje. V tokratnem prispevku pa nekoliko več pozornosti namenjamo prav povezanosti duševnega zdravja, prehrane in telesne aktivnosti.
''Družbene izzive vidiva kot idealen poligon za zagnane ljudi''
13. oktobra je v Kopru potekala zaključna slovesnost prve izvedbe projekta Social Impact Award Slovenija, ki ga v Sloveniji vodi Slovenska agencija za mlade (SLOAM). Dogodek je bil tudi del programa Evropskega tedna socialne ekonomije (ActSE 2021) v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Nagrado skupnosti za zmago v kategoriji glasovanja skupnosti je prejela podjetniška ideja PsyBit, ki je dobila največ glasov v okviru vseslovenskega odprtega glasovanja. Pogovarjali smo se z ekipo, ki jo sestavljata Eva Esih in Urh Kovačič. Preverite, kaj sta nama zaupala o svoji zmagi, predvsem pa, kaj svetujeta mladim, ki si želijo podati na svojo pot.
Znani so prvi dobitniki nagrad Social Impact Award Slovenia
13. oktobra je v Kopru potekala zaključna slovesnost prve izvedbe Social Impact Award Slovenija, ki so jo letos kot glavni partnerji podprli Mestna občina Koper, Univerza na Primorskem, trgovec Spar Slovenija, Luka Koper, banka Sparkasse in drugi. Projekt v Sloveniji vodi Slovenska agencija za mlade (SLOAM). Dogodek je bil tudi del programa Evropskega tedna socialne ekonomije (ActSE 2021) v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
''Spolna vzgoja bi morala biti veliko več kot ura o zaščiti in spolno prenosljivih boleznih''
13. oktobra je v Kopru potekala zaključna slovesnost prve izvedbe projekta Social Impact Award Slovenija, ki ga v Sloveniji vodi Slovenska agencija za mlade (SLOAM). Dogodek je bil tudi del programa Evropskega tedna socialne ekonomije (ActSE 2021) v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Pogovarjali smo se z ekipo Jaz Intimi, ki jo sestavljajo Julia Hlede, Tjaša Kos in Katja Brečko in je prejela nagrado strokovne žirije v kategoriji "glasovanje strokovne žirije". Preverite, kaj so nam zaupale o svoji zmagi, predvsem pa, kaj svetujejo mladim, ki si želijo podati na svojo pot.
September: Mesec ozaveščanja o malignih boleznih otrok in mesec boja proti Alzheimerjevi bolezni
Za večino od nas je september mesec, v katerem se vrnemo k svojim običajnim poslovnim obveznostim in se poslovimo od zadnjih toplih dni v letu. Na drugi strani pa je to mesec ozaveščanja, prebujanja in odpiranja oči o pomembnih zdravstvenih temah.
Strah pred uspehom – si lahko pomagamo sami?
Strah pred uspehom vključuje strah pred lastnimi dosežki, pogosto do te mere, da ljudje sabotirajo samega sebe. Čeprav na uspeh pogosto gledamo kot na nekaj, kar je zaželeno in česar si želimo vsi, obstajajo razlogi, tudi takšni, ki so morda celo racionalni, zakaj se ljudje bojijo, da bi jim resnično uspelo.
Tipi osebnosti in prilagajanje koncu pandemije
Čeprav mnogi čutijo neizmerno olajšanje in navdušenje zaradi postopnega vračanja v ’normalno’ življenje, vsi ne doživljajo enakega vznemirjenja pri prehodu v svobodnejše obdobje. Razlike v doživljanju so v veliki meri odvisne od tipa osebnosti.
Tako lahko premagaš sramežljivost
Povsem običajno je, da smo v krogu novih ljudi nekoliko zadržani in previdni. Sramežljivost ni nujno slaba, če te le ne ovira pri normalnih opravilih.
Kako se odvaditi neskončnega premlevanja?
Premlevanje je težnja k ponavljajoči se pasivni analizi svojih težav, pomislekov in občutkov stiske, ne da bi ob tem storili kakršne koli pozitivne spremembe. Ta nezdrav vzorec prekomernega razmišljanja lahko premagamo s preprostimi koraki.
Nagnjenosti k optimizmu, altruizmu in hvaležnosti se lahko naučimo
Pozitivna psihologija je ena najnovejših 'vej' psihologije. Za razliko od drugih področij psihologije, ki se običajno osredotočajo na disfunkcije in nenormalna vedenja, se pozitivna psihologija osredotoča na to, da ljudem 'svetuje', kako lahko napredujejo in postanejo 'srečnejši'. Kot pri vseh ostalih stvareh in teorijah, ne le na področju psihologije, imamo tudi tukaj močne podpornike, pa tudi glasne kritike. Očitki slednjih pa so velikokrat neutemeljeni.
11 simptomov anksioznih motenj
Anksioznost je običajen odziv na težje življenjske dogodke, ki nas premaknejo iz ustaljenega ritma in jih doživljamo kot bolj stresne. To je navadno menjava službe, prekinitev partnerskega odnosa, selitev, finančne težave, medosebni konflikti, težave z družino. Ko težje obdobje mine, težave navadno izzvenijo.
Poznaš vse prednosti študentskega dela?
V prejšnjem vlogu smo spregovorili o tem, kaj študentsko delo sploh je, razložili smo osnove in poudarili nekaj stvari, ki jih prinaša delo v mladih letih. Tokrat pa se je Oskar v pogovoru s svetovalko dotaknil še psihološke in socialne plati študentskega dela. Več o tem lahko izveš v spodnjem prispevku.
Empatično poslušanje je temelj pristne interakcije
Ob nekaterih ljudeh se zazdi, da so se pravzaprav že rodili z veščino poslušanja. V pogovorih z njimi brez težav delimo svoje občutke in se počutimo razumljene ter cenjene. Ste že kdaj razmišljali, zakaj se nam nekateri zdijo tako zaupanja vredni? Odgovor se skriva v empatičnem poslušanju, ki se ga lahko tudi naučimo - a pozor, brez avtentičnosti tukaj ne gre.
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
Debelost: Epidemija, za katero ne bo cepiva
Vstopili smo v tretjo dekado 21. stoletja, v obdobje, ko se svet bori s pandemijo koronavirusa SARS-CoV-2. Življenje se je v marsičem spremenilo, posledice pa smo v večji ali manjši meri zagotovo občutili že vsi. Poleg te pandemije pa je svet v zadnjih nekaj desetletjih prizadela še druga »pandemija«.
6 znakov, ki lahko nakazujejo na ortoreksijo
Ne pravijo brez razloga, da nikoli zares ne vemo, kaj se dogaja v človekovi notranjosti. Velikokrat je človek na zunaj videti srečen in zadovoljen, navsezadnje zdrav, v ozadju pa se lahko skriva marsikateri kompleks, ki ni razložljiv na prvi pogled. Ortoreksija spada med motnje hranjenja.
Kako vzdrževati stike z najbližjimi v času socialne izolacije?
Ljudje smo bitja odnosov, zato ni nič čudnega, da v času socialne izolacije in omejitev pogrešamo bližino tistih, ki nam največ pomenijo. Mnogi med nami že več mesecev niso srečali svojih staršev in prijateljev, drugi so ostali ločeni celo od svojih življenjskih partnerjev. Stik z najbližjimi in najdražjimi je pomemben, vendar lahko z nekaj iznajdljivosti spretno prekrmarimo tudi skozi to neobičajno obdobje.
Svetovni dan aidsa 2020 – Pripnimo si rdečo pentljo na daljavo
Svetovni dan aidsa vsako leto obeležujemo 1. decembra. Letos bo ta obeležitev zaradi epidemije koronavirusa potekala drugače, saj bo potekala na daljavo, in sicer pod geslom "Pripnimo si rdečo pentljo, na daljavo!"
Tesnoba in fobije zaradi videokonferenc in spletnih druženj
V letošnjem letu se je zaradi pandemije pojavil razmah videokonferenc in spletnih druženj, skupaj z njimi pa so pri nekaterih vzniknile tudi socialna anksioznost in celo fobije različnih razsežnosti. Socialna anksioznost je lahko blaga in se jo da dokaj učinkovito obvladovati s preprostimi tehnikami, v nekaterih primerih pa lahko simptomi postanejo tako močni, da se posameznik začne spletni izpostavljenosti izogibati.
Kaj sploh je zdravo razmerje?
Odnosi so pomemben, če ne najbolj pomemben in ključen del našega življenja. Raziskave kažejo, da socialne povezave močno vplivajo na naše duševno in fizično zdravje, ljudje, ki so poročali, da imajo oz. svoje odnose dojemajo kot zdrave, pa naj bi imeli manj možnosti za razvoj določenih bolezenskih stanj – tudi psihičnih!
Kako najbolje izkoristiti upokojitev in leta v pokoju?
Prepričanje, da se življenje po upokojitvi konča ali pa da so starostniki vedno neaktivni ter betežni, ni le zmotno, temveč je tudi škodljivo. S sodobno medicino in razvojem sodobnega načina življenja so tudi med starejšimi takšni starostniki, ki so velikokrat še bolj aktivni kot številni mladi, hkrati pa imajo starostniki nekaj, česar se morajo navadno mladi še priučiti – resnično, če si le dovolijo, znajo izkoristiti čas, ki ga imajo na voljo, in cenijo vsako minuto svojega življenja.
Kaj je Aspergerjev sindrom?
Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Posamezniki kažejo primanjkljaje na področju socialne interakcije, komunikacije ter imajo zelo omejen izbor vedenja in interesov. Od drugih tipov avtizma se loči predvsem po ohranjenih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Strokovnjaki menijo, da pri Aspergerjevem sindromu ne moremo govoriti o motnji, pač pa o vseživljenjskem stanju.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Kakšno je življenje z visoko funkcionalno depresijo?
Posameznik, ki se bori z visoko funkcionalno depresijo, doživlja veliko simptomov velike depresije, vendar so ti nekoliko manj izraziti. To osebi omogoča, da v veliki meri normalno opravlja vsakodnevne obveznosti, hodi v službo, študira, skrbi za družino in ima normalne socialne stike. Navzven lahko deluje brez posebnosti, se pa bori v svoji notranjosti.
