starši
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
Imate povišan holesterol?
Kdaj in zakaj so lahko povišane meje holesterola nevarne? Kakšna je razlika med slabim in dobrim holesterolom?
''Ob diagnozi si v stanju šoka, slišiš, a ne dojameš pomena''
Ko prizadene diagnoza rak, je težko osebi, ki se bori, prav tako pa svojcem, ki imajo osebo radi. O raku se še vedno, če si želimo priznati ali pa ne, ne pogovarjamo dovolj. Še manj radi govorimo o neprijetnih, pravzaprav zelo težkih čustvih, ki pridejo s to tematiko. Navsezadnje, ker z rakom na žalost lahko pride tudi izguba še polnega življenja. Slednja je boleča v vsakem primeru, še posebej pa, ko življenje z bitko izgubi otrok. Pogovarjali smo se z Mesrino Karišik, članico društva Junaki 3. nadstropja in mamo, ki je za nevroblastomom izgubila hčerko Mairo.
Najstniki prek spleta brez ovir do alkoholnih pijač?
Na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo, da mladi, natančneje mladoletniki, prek spleta pridejo do alkoholnih pijač praktično brez kakršnekoli ovire.
Zakaj in kako pride do displazije kolkov?
Displazija kolkov je pogosta težava, ki prizadene kolčne sklepe dojenčkov. Večina dojenčkov nima dolgoročnih učinkov ali zapletov, če zdravnik diagnosticira in zdravi displazijo kolkov, ko so mlajši od 6 mesecev. Tudi starejši otroci in odrasli lahko razvijejo displazijo kolkov, vendar je to manj pogosto.
Razlogi za nastanek aken v odrasli dobi
Akne niso le težava najstnikov, temveč se lahko pojavijo tudi v odrasli dobi. Nastanek aken pri odraslih je lahko frustrirajoč in neprijeten, saj vpliva na samozavest in kakovost življenja posameznika. Zakaj se pojavijo in kako jih zdravimo?
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Kako ohraniti pozitivno samopodobo v digitalni dobi?
V času družbenih omrežij, raznoraznih filtrov in v vsebini, ki je velikokrat nerealna, je ohranjanje pozitivne samopodobe postalo vse pomembnejše za naše duševno zdravje.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
5 ključnih veščin, ki jih moraš razviti za uspeh
Verjetno ti gredo starši na živce, ko te opozarjajo, kako pomembne so šola in ocene, sploh, če pomislimo, da nam danes družba kaže, da je pomembno vse prej kot to, kajne?
Genetska bolezen, ki prizadene moške
Klinefelterjev sindrom je genetska bolezen, ki prizadene moške.
Ste v razmerju z 'maminim sinom'? Potem morate vedeti to
Čeprav je izraz mamin sin pogosto povezan z negativno konotacijo, saj nakazuje na moškega, ki je pretirano navezan na svojo mater, zgodba ni vedno samo črno-bela. Raziskave kažejo, da so moški, ki imajo zdrave odnose s svojimi materami, duševno bolj zdravi, bolj empatični in imajo boljše odnose z ženskami na sploh.
To boš zagotovo pogrešal, ko enkrat končaš srednjo šolo
Se bodo tudi zate kmalu končala srednješolska leta? Uživaj v zadnjih malenkosti, dokler lahko, ker boš enkrat pogledal nazaj in videl, da so bile velike.
Vse, kar morate vedeti o socialni anksioznosti
Določena mera nervoze v nekaterih družbenih situacijah je popolnoma normalna. Normalno je denimo, da se počutimo nekoliko živčne, ko gremo na prvi zmenek ali na razgovor za službo.
Ali najstniki spijo dovolj?
Mladostništvo je eno najbolj posebnih obdobji v življenju vsakega od nas. Gre za obdobje iskanja, prehod iz otroštva v odraslo dobo, obdobje polno sprememb v telesnem, kognitivnem in čustvenem razvoju. Spanje pa je pri vsem naštetem bistvenega pomena za razvoj in rast. Na žalost pa mnogo najstnikov spanju ne posveča dovolj pozornosti.
Pet znakov, ki kažejo, da tvoje prijateljstvo s človekom ni pravo
Prijateljstvo je nekaj, kar nam je takoj za družino v življenju najpomembnejše. Ker nekateri nimajo sreče z družino, včasih prijateljstvo postavljajo celo na prvo mesto. Zato rek "Pazi, s kom se družiš" še kako drži.
Ortodont – kdaj, zakaj in kako?
V zobozdravstvu poznamo več specializacij, ki se ukvarjajo z različnimi vejami zdravljenja zob in obzobnih tkiv. Najbolj poznana poleg kirurgije je ortodontija oziroma s polnim imenom: čeljustna in zobna ortopedija. V nasprotju s splošnim mnenjem, da ortodont zgolj ravna zobe, je to ena od širših vej zobozdravstva, ki se ukvarja tako z manjšimi otroki kot tudi odraslimi in zdravi različne nepravilnosti ugriza, ki niso omejene na zgolj lepšo postavitev zob.
''Z nami, ne za nas'' je geslo letošnjega svetovnega dneva Downovega sindroma
Downov sindrom je genetska motnja, ki nastane, ko nenormalna delitev celic povzroči dodatno popolno ali delno kopijo kromosoma 21. Ta dodatni genetski material povzroči razvojne spremembe in fizične značilnosti Downovega sindroma.
5 nenavadnih simptomov, ki lahko kažejo na povišan holesterol
Velika verjetnost je, da imate vi ali nekdo, ki ga poznate, povišan holesterol, a tega ne veste, saj simptomi niso vedno očitni.
Predmeti, ki jih nimamo v šoli, a bi jih morda morali imeti
Naslednje veščine bi nam vsekakor v življenju prišle še kako prav. Govorimo seveda o finančni pismenosti, spolni vzgoji in marsičem drugem.
Anita Ogulin: Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da kljub temu zmorem naprej
Anito Ogulin vsi poznamo kot predano humanitarko, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje in izjemno srčno osebo. Z njo sem se pogovarjala o njeni bitki z boleznijo, kako jo je bolezen spremenila, o njenem delu, vseh lepih in manj lepih zgodbah, ki jim je bila priča tekom svojega delovanja, kako gleda na postavljanje mej, predvsem pa kako bi lahko kot družba in posamezniki po njenem mnenju in tudi sicer lahko vsi po vrsti pripomogli k boljši družbi.
Kako se pametno izražati v konfliktih?
Si se kdaj vprašal, ali se znaš (pametno) izražati v konfliktih ali nestrinjanjih? Kako izraziti želje, potrebe in povedati, da si morda nečesa ne želimo? Dokler smo mladoletni, na naše odločitve seveda vplivajo naši starši, ko enkrat prestopimo polnoletnost, pa se situacija malo spremeni – če seveda tako hočemo. Poglej si današnji video prispevek in si oglej, zakaj je pomembno, da znamo izražati samega sebe v konfliktih in tudi sicer.
Rok Švab: ''Marfanov sindrom je v Sloveniji še zmeraj dokaj nepoznan''
Marfanov sindrom je dedna motnja, ki prizadene vezivno tkivo, najpogosteje srce, oči, krvne žile in okostje. Ljudje z Marfanovim sindromom so običajno visoki in suhi z neobičajno dolgimi rokami, nogami, prsti na rokah in nogah. Poškodbe, ki jih povzroči Marfanov sindrom, so lahko blage ali hude. Če je prizadeta aorta, velika krvna žila, ki prenaša kri iz srca v preostali del telesa, lahko stanje postane smrtno nevarno. Pogovarjali smo se z 28-letnim Rokom Švabom, ki ima omenjeni sindrom, a kot nam je zaupal, življenje zajema s polno žlico.
Se znaš 'pametno' prepirati?
Vsi vemo, da konflikti nikakor niso prijetni, so pa, verjamemo ali ne, potrebni. Z njimi lahko, če si le dovolimo, rastemo in se razvijamo, navsezadnje pa tudi gradimo odnos, bodisi s partnerjem, prijateljem ali starši. Kako se lahko naučimo odzivati v konfliktih, kako se lahko, če smo pretirano temperamentni, naučimo umiriti, in najpomembnejše – kako se lahko 'pametno' prepiramo? Tokrat je naš Oskar v sveži video vsebini zajel vse to.
Kaj morate mladi vedeti o spletnem nasilju?
Spletno ustrahovanje in nasilje se dogaja na družbenih omrežjih in na vseh platformah za dopisovanje. Gre za vedenje, ki se ponavlja z namenom, da bi osebo ustrahovali in/ali jo osramotili.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Hočeš biti popularen? Potem si preberi to
Verjetno se ne zavedaš, toda dejstvo je, da si nihče od nas zares ne želi biti popularen – vsi si zgolj želimo, da bi bili sprejeti. In navadno v želji po tem delamo marsikaj. Četudi odrasli ne bodo priznali, smo si v mladosti in najstništvu vseeno vsi prizadevali, da bi bili ''popularni''.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Simptomi se običajno pojavijo med 35. in 45. letom
Ameriški zdravnik dr. George Huntington je leta 1872 objavil opis bolezni in jo poimenoval dedna horea po grški besedi ples, pri čemer je želel poudariti bolnikove nehotene zgibke in značilno gibanje. Pozneje so bolezen preimenovali v Huntigtonovo bolezen.
