starši
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Imaš občutek, da starši preveč 'silijo' vate?
Si tudi ti želiš malo več miru in zasebnosti? Imaš občutek, da starši nenehno silijo vate z vprašanji, hkrati pa ti denimo celo prihajajo v sobo nenapovedano in niti ne potrkajo, čeprav si ravno to želiš? Nemalo najstnikov si v mladosti želi postaviti meje v odnosu s starši, pri tem pa se še odrasli ljudje sprašujejo, kje je meja.
Družbena omrežja: iluzija popolnosti
Različne priljubljene platforme postajajo skorajda nepogrešljiv del našega življenja. Jih uporabljaš tudi ti? In kako resno jemlješ ta vzporedni svet, ki, roko na srce, v mnogih primerih nima veliko povezave z resničnostjo?
To so srednješolski 'prijatelji', ki jih je bolje pustiti tam … v srednji šoli
Z nekaterimi se 'družimo', ker se moramo, z drugimi zaradi obveznosti, spet s tretjimi zato, ker tako pač nanese. Brez naslednjih pa vam bo na faksu in naprej v življenju vsekakor lažje.
Zakaj ti nikoli ''ne uspe''?
Ti je poznana situacija, ko se na vse pretege trudiš, da bi osvojil novo navado, dejanje ali pa začel z nečem novim, pa se zdi, da te nekaj 'potiska' nazaj?
Do katere starosti rastejo dekleta in do katere fantje?
Na to, koliko smo visoki, močno vpliva genetika, za razliko od naše teže pa na to ne moremo vplivati. A ravno zato je višina velikokrat predmet pomanjkanja samozavesti.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Je tvoj prijatelj v novem razmerju in je praktično pozabil nate?
Večina nas v najstniških letih tako ali drugače doživi svojo prvo ljubezen. Včasih je obojestranska, včasih nam nasprotna stran ne vrača enakih čustev in naklonjenosti, včasih – in to nemalokrat – pa se zgodi, da v svojem prvem razmerju radi pozabimo na svoje prijatelje.
Ne maraš klasičnih torbic? Obstaja nekaj alternativ
Vse tvoje prijateljice nosijo klasične torbice, tebi pa nikakor niso všeč? Nekatera dekleta pač ne marajo 'tradicionalnih' stvari, a to ne pomeni, da ne moreš biti videti modna. Poglejmo si nekaj alternativ, ki jih lahko izbereš, če ne maraš torbic.
Kako dejansko ustvariti novo navado?
Skoraj vsak od nas ima svoje cilje in želje, ki si jih želi uresničiti. Navadno pa nam pri njihovem uresničevanju zmanjka bodisi poguma, motivacije ali pa volje. Kaj je tista tanka meja, ki loči ljudi, ki so uspešni pri ustvarjanju novih navad, od tistih, ki potrebujejo nekaj več?
Zakaj je samota nujno potrebna?
Zdi se, da se čas, ki ga preživimo le sami s seboj ponekod še vedno povezuje z negativno konotacijo. Samota, pa čeprav le občasna, je za nekatere znak čudaštva, osamljenosti, morda celo egoizma, kar je precej povezano s tem, iz kakšnega okolja prihajamo. A vse omenjene predpostavke ne bi mogle biti dlje od resnice. Samota je nekaj čudovitega, saj se le v tihi prisotnosti sebe lahko razvijamo in spoznavamo.
Poletje novih navad – kako začeti?
Si vedel, da je skoraj več kot polovica našega vedenja tako rekoč 'avtomatizirana'? Z drugimi besedami ... nad večino lastnega vedenja sčasoma sploh nimamo nadzora, saj stvari delamo avtomatično. Koliko časa naše telo, predvsem pa naši možgani, potrebujejo, da osvojijo takšno vedenje? Kako lahko ta znanstvena dognanja uporabimo sebi v prid? O tem in še o več praktičnih nasvetih v povezavi s to tematiko, je v tokratnem vlogu spregovoril naš Oskar.
Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.
Kaj je relacijska travma?
Pomembni življenjski odnosi močno vplivajo na psihološki in čustveni razvoj vsakega posameznika. Kadar so ti odnosi nefunkcionalni, nezanesljivi ali so celo vir nasilja, lahko pustijo rane, ki se težko zacelijo. To velja zlasti za relacijsko travmo, ki nastane zaradi preteklih zlorab ali zanemarjanja in trajno škoduje samopodobi ter ustvarjanju uspešnih in trajnih povezav z drugimi. Osebam z izkušnjo relacijske travme se uspešni odnosi pogosto zdijo nedosegljivi zaradi nezaupanja, strahu pred intimo in splošne negotovosti.
''Vsak hrepeni po osrečujoči partnerski zvezi, kjer je slišan, razumljen, ljubljen, podprt s strani partnerja''
Kaj je tako imenovani izpopolnjen odnos? Kaj so zdravi obrambni mehanizmi in kateri so tisti, ki nam v partnerskih odnosih in tudi sicer škodijo? Kako se lahko rešimo spon lastnih obrambnih mehanizmov, ki največkrat izvirajo iz ranega otroštva, in zaživimo 'srečno' življenje? O tovrstni tematiki smo se pogovarjali s specialistko zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Želiš ugajati drugim ali poslušati sebe?
V današnjem svetu, v katerem je meja med resničnim in virtualnim precej zabrisana, se zdi, da postaja vse večji trend iskanja potrditve, ugajanja, ustrezanja in tega, da bi bili všečni.
7 stvari, ki bi jih moral narediti, preden zapustiš srednjo šolo
Srednja šola je nekako zadnje obdobje v našem življenju, v katerem nam še visijo nad glavo starši, hkrati pa smo vezani v neko skupnost. Študij v tem pomenu ni več enak, saj smo vsaj delno prepuščeni sami sebi. Katere so torej zabavne, nore, a tudi uporabne stvari, ki bi jih moral narediti, preden zapustiš srednjo šolo?
Kompulzivni rešitelji: nezadržna želja po pomoči drugim
Ste se kdaj vprašali, ali so lahko dobre namere in pomoč drugim škodljive? So, ko prestopimo mejo. Kompulzivni rešitelj oziroma pomočnik je lahko izjemno izčrpavajoča vloga, ki jo nekateri igrajo skozi vse življenje. Želeti pomagati drugim je zagotovo velikodušna lastnost, vendar lahko vodi tudi do ekstremnih vedenj.
Normalno je, da se sprašuješ o svoji spolni usmerjenosti
Najstništvo je obdobje, ki spodbudi k razmišljanju o svoji identiteti. »Kdo pravzaprav sem?« se sprašuje marsikateri najstnik, kar je normalen, celo nujen del odraščanja. Del odkrivanja lastnih občutkov o sebi lahko vključuje tudi vprašanja o spolni usmerjenosti.
Zakaj sčasoma skoraj vsi osivimo?
Med tem, ko je opazen trend barvanja las na sivo med mladimi, se starejši ljudje, predvsem ženske, večkrat odločajo, da svoje naravno sive lasje barvajo, da skrijejo osivelo glavo. Zakaj in kdaj ljudje sivimo, kakšne so razlike med rasami in kdaj lahko govorimo o prezgodnjem sivenju?
Propolis za grlo, krepitev imunosti, celjenje ran ...
Propolis je za mnoge najljubši 'čudež' narave, ne glede na to, ali ga uporabljamo v obliki kapljic ali razpršilu. Koristen je za grlo, herpes ali ko se porežemo. Propolis je naravna učinkovita zaščita zdravja ustne votline, zgornjih dihal, želodca, debelega črevesa in še mnogo drugega.
Ti starši ne dovolijo uporabljati TikToka?
Tvoji starši preprosto ne razumejo, da moraš biti danes 'prisoten'? Vsi tvoji prijatelji in prijateljice objavljajo na TikToku, tebi pa starši ne dovolijo, da bi ga sploh imel? Kaj lahko narediš?
Ti preseda 'šolanje na domu'?
Trenutni časi niso popolnoma 'lahkotni' za nikogar - ne za učence, ne za dijake ali študenti, niti, četudi si ne moremo niti misliti, za starše. Zagotovo si se v tem obdobju že vsaj enkrat vprašal, kako bi si lahko olajšal trenutno situacijo? Kako ti lahko pri tem pomagajo starši? Odgovore na to in na še več vprašanj v povezavi s tematiko učenja je tokrat iskal naš Oskar v pogovoru s strokovnjakinjo.
Kakšen naj bo odnos med odraslimi otroci in starši?
Veliko vsebin o starših in otrocih se nanaša na najzgodnejše obdobje življenja, precej manj pa je govora o odnosih v odraslosti. Tako starši kot že odrasli otroci so odgovorni za oblikovanje, vzdrževanje in upravljanje odnosov, kar vključuje vzpostavljanje in vzdrževanje stikov, iskanje kompromisov ter prijetnih načinov za povezovanje in bogatenje odnosov.
Mladi upi 2020: glasujte za prejemnika finančnih sredstev
Vid Ibic je perspektiven mlad pianist, ki je več let samo sledil objavam Mladih upov, dokler njegovi cilji niso postali večji od njegovih finančnih zmožnosti. To je bil zanj pomemben trenutek, ko je moral narediti korak naprej. Ni imel samo sreče, ampak tudi talent, voljo in željo, da bi postal najboljši na svojem področju. »Uspehi na tekmovanjih tako doma kot v tujini, mednarodna povabila in prepoznavnost mojega umetniškega izražanja so izoblikovali nove želje in nove cilje, ki pa so dosegljivi le z dovoljšno finančno podporo. Starši so izredno veliko vložili v moje in sestrino izobraževanje in počasi je nastopil čas, da se tudi sam finančno znajdem – in tako sem se prijavil na razpis Mladi upi.«
Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.
Ste že slišali za 'naučeno nemoč'?
Pri naučeni nemoči gre za prepričanje, da ni nič v naših rokah, da svet obvladuje nas in ne mi njega in da ne moremo ničesar spremeniti, da bi nam bilo bolje. V tem primeru ponotranjimo vlogo žrtve in pasivnega opazovalca in se vedno znova sklicujemo na to, da »smo rojeni pod nesrečno zvezdo in da tako pač hoče usoda«. Naučena nemoč vpliva na duševno zdravje, odnose in številna druga področja življenja.
Štiri donacije medicinskih naprav
V Krki zdravje postavljamo na prvo mesto.
