stisk
Kaj je čustveno prenajedanje?
Ne jemo vedno samo zato, da bi potešili lakoto, ampak lahko v hrani vidimo tudi možnost za lajšanje negativnih čustvenih stanj, tolažbo, nagrado in razbremenitev od stresa. V psihologiji je znano, da so hrana in čustva močno povezani, kar se lahko kaže tudi v obliki raznovrstnih motenj hranjenja. A tokrat postavljamo v ospredje predvsem to, kako čustva vplivajo na prekomerno težo, ter razliko med čustveno in fizično lakoto.
Kje poiskati pomoč, če doma nimaš podpore?
Najstniško obdobje je turbulenten čas, v katerem se pojavljajo različne dileme, skrbi, vprašanja in težave. A kaj storiti takrat, ko zaradi različnih razlogov na pomoč staršev ne moreš računati ali pa je ravno družina glavni razlog težjih stisk?
Kaj je podzavest?
Zavestni um vključuje misli, občutke, spoznanja in spomine, ki se jih zavedamo, medtem ko je nezavedno sestavljeno in globljih mentalnih procesov, ki zavestnemu umu niso zlahka dostopni.
Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Duševne motnje ne bi smele biti predmet norčevanja
Si tudi ti že opazil, da se v pogovorih nekateri vse prevečkrat norčujejo iz duševnih motenj?
Joga in duševno zdravje
Joga izhaja iz sanskrtske besede juji, kar pomeni ‘zveza’ in opredeljuje starodavno prakso, ki združuje um in telo. Za jogo je značilno, da vključuje dihalne vaje, meditacijo in različne položaje, ki spodbujajo sprostitev in zmanjšujejo stres. Redna vadba prinaša številne koristi tako za duševno kot za telesno zdravje, v nadaljevanju pa izpostavljamo predvsem tiste, ki jih je doslej podprla tudi znanost.
Kdo so narcistični starši?
Popolni starši ne obstajajo, obstajajo pa dovolj dobri starši, ki se trudijo po svojih najboljših močeh in ravnajo tako, kot v danem trenutku najbolje vedo in znajo. A ko se nekdo, ki naj bi bil vir podpore, nege in zaščite, izkaže za vir stisk in bolečine, dobi to povsem druge razsežnosti.
EFT – metoda, ki naj bi čustveno osvobajala
V zadnjem času pogosto naletimo na vse bolj priljubljeno EFT (emotional freedom technique) metodo čustvenega osvobajanja in posledično tudi zdravljenja, pri kateri gre za neke vrste psihološko oziroma čustveno akupresuro. Le z uporabo konic prstov in tapkanja stimuliramo energijske točke na telesu in s tem lajšamo različne vrste tegob. Filozofija, ki stoji za to enostavno tehniko, pravi, da je vzrok za vsa negativna čustva motnja v energijskem sistemu.
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
Miti o duševnem zdravju, ki so nevarni
Pogosto na internetu in v vsakdanjem pogovoru naletimo na številne mite v zvezi z duševnim zdravjem. Četudi so določeni miti izrečeni 'mimogrede', so številni lahko zelo nevarni. Poglejmo si pet najpogostejših.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
Kaj se dogaja, ko pokate členke v prstih in vratu?
Pokanje členkov in sklepov na rokah je nenavadna razvada, ki sprošča marsikoga med nami. Veljalo je splošno prepričanje, da gre za nevarno početje, ki naj bi z leti povzročilo pojav artritisa. Pa je temu res tako?
Kaj je nimfomanija ali hiperseksualnost?
V preteklosti je bila nimfomanija opredeljena kot motnja, za katero je značilen izrazito povečan spolni nagon, pripisovali pa so jo predvsem ženskam. Pozneje se je ta koncept preoblikoval v hiperseksualnost, ki še danes v stroki sproža številne razprave.
Kdo je psihično bolj odporen na pandemijo koronavirusne bolezni?
Ljudje se zelo različno odzivamo na stresne razmere, kamor sodi tudi pandemija koronavirusne bolezni in z njo povezane spremembe življenjskega sloga. Vsak lahko opazi, da nekomu že najmanjša sprememba predstavlja veliko, neobvladljivo motnjo, drugi pa se z njo niti ne obremenjuje. Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kateri tipi osebnosti se najlažje spopadajo s pandemijo.
K nastanku aken prispevajo številni dejavniki, najpogostejša je dedna nagnjenost
Že dolgo je znano, da so akne in druge nečistoče na koži ne le mladostniška težava, pač pa jih imajo tudi odrasli. K njihovemu nastanku prispevajo številni dejavniki, med katerimi je najpogostejši dedna nagnjenost.
Maša Bastarda: Demenca je bolezen, ne del zdravega staranja
Spominčica, Alzheimer Slovenija, je Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Kot takšno je samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno in strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Z univ. dipl. soc. del. Mašo Bastarda smo se pogovarjali o tem, kako odreagirati, če na ulici srečamo osebo z demenco in o samem pomenu ozaveščanja ljudi o demenci.
Boljša samopodoba lahko pomeni boljše življenje
Kakšna je vaša samopodoba? Pravzaprav jih imate več, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka Branka Strniša. “Lahko imamo na enem področju izrazito dobro samopodobo, medtem ko nam na drugem peša." Lahko ste na svojem področju dela zelo samozavestni, vendar se počutite negotovo, če morate na sestanek, na katerem ste primorani o svojem delu govoriti z neznanci.
To je ključen del srečnega partnerskega odnosa
Ali se kdaj vprašate, ali ste partnerju na primeren način povedali, kar ste želeli? Ste mu povedali tako, da bo lahko razumel? In ali ste partnerja poslušali, ko je govoril on? Ste dejansko slišali, kar je želel povedati? Če želimo imeti dober partnerski odnos, se moramo znati sporazumevati, pove psihologinja Tamara Kancilija Kosmač. A mnogi mislijo, da o sporazumevanju že vse vedo. Ne ustavijo se in pomislijo: ali res znam povedati, kar želim, ali res znam poslušati.
Spletne zlorabe, prevare in izsiljevanja
Naivna misel bi bila, da smo na spletu povsem varni. Vse kar objavimo, sploh, če gre za vsebine zasebne narave, ostane v neskončni mreži informacij. Prav zaradi takšnih razlogov bi morali vedno imeti pred očmi pravilo, da na medmrežju delimo čim manj takšnih vsebin, ki bi nam utegnile kdaj škodovati ali postati sredstvo zlorabe. V današnjem času, ki v veliki meri temelji na digitalnem svetu, se lahko pojavljajo številni poskusi napadov, nadlegovanja, ustrahovanja, izsiljevanja, sramotenja, izključevanja … zato je prav, da se znamo zaščititi in s tem izogniti težavam.
Bralka: 'Konstantno mi zvoni v glavi in nikakor ne neha'
Lani septembra sem ostala brez službe, ki mi je bila super in imela sem enkratno sodelavko, hkrati tudi prijateljico. Od takrat nisem več ista. Najprej me je tiščalo v prsih in sem jokala vsak drugi dan. Kasneje se je tiščanje v prsih končalo, ampak je ostal jok. Decembra se je pojavilo piskanje v glavi. Konstantno mi zvoni v glavi in nikakor ne neha. Zaradi vsega skupaj se mi že meša. Opazila pa sem tudi, da imam strah, da ne bi znala več govoriti, pisati ali brati. Včasih mi možgani prav zaštekajo. Kako naj si pomagam? Naj omenim, da sem že poskusila z rekreacijo in pogovorom z najbližjimi, ampak ni nič bolje.
10 korakov v boju proti koronavirusu
V uredništvo smo prejeli pismo Darka Siuka, dr. med., ki ga trenutna situacija v državi zelo skrbi, saj bo po ocenah pri nas do več kot 5 primerov smrti dnevno zaradi covid-19 prišlo čez 14 dni, do številke 20 do 40 smrti dnevno pa čez štiri tedne. Zato želi opozoriti čim širšo javnost z enostavnimi napotki in koraki, kako znižati tveganje okužbe. Delite besedilo med prijatelje in opozorite čim večje množične slovenskega prebivalstva, saj trenutno vedenje ljudi ne daje vtisa, da so kakorkoli pripravljeni. Opozorite pa tudi svoje svojce, starejše in tiste iz rizičnih skupin (sladkorni bolniki, bolniki s krvnim tlakom, onkološki bolniki, bolniki na biološkem ali sistemskem zdravljenju s kemoterapijo itd.). V celoti objavljamo njegove napotke.
'Zelo me je pretreslo, ko sem spraševala bolnike o tem, kakšne težave pestijo njihove bližnje'
Ko človek zboli za težjo obliko bolezni, se nenadoma vsuje na tisoče vprašanj. Med drugim tudi, ali nekaj časa obdržati diagnozo kot skrivnost ali povedati družinskim članom in prijateljem. Kdaj povedati, komu povedati? Predvsem pa, kako takšno informacijo podati svojim otrokom, mlajšim in najstnikom? O tem smo se pogovarjali z dr. Vesno Radonjič Miholič, specialistko klinične psihologije.
Kako prepoznati, da vas partner vara?
Sprememba obnašanja, skrivanje telefona, kasnejše prihajanje domov, nenapovedani izostanki, nenadna skrb zase in čustvena odtujenost. To je nekaj znakov, ki lahko kažejo, da vas partner vara. A kaj storiti, če pride do nezvestobe. O tem smo se pogovarjali z zakonsko terapevtko dr. Veroniko Podgoršek.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Kadar se človek spopada s težavami na duševnem področju, se ponavadi najprej zateče k svojemu splošnemu zdravniku in/ali k psihiatru, ki mu predpišeta zdravila. Kadar so simptomi duševne motnje tako močni, da motijo vsakdanje življenje in delo, pa ga napotita, naj si poišče psihoterapevtsko zdravljenje.
Kaj je samopodoba?
Gre za našo lastno predstavo o tem, kdo mislimo, da smo. Gre za odnos samega do sebe. Tisti, ki ima dobro in pozitivno samopodobo, se bo tudi cenil in spoštoval. Tisti z nizko samopodobo pa bo dovolil drugim, da ga izkoriščajo, ustrahujejo in 'pometajo' z njim.
Pregled, ki bi ga morala na 2 leti opraviti vsaka ženska po 50. letu
Mamografija je ena bolj zanesljivih metod za odkrivanja raka na dojki. Gre za slikanje dojk s pomočjo rentgenskih žarkov, lahko je preventivna ali diagnostična. Vsekakor pa je dobro, če ste nanjo pripravljeni in veste, kaj lahko pričakujete na tovrstnem pregledu. Miljeva Rener, dr. med., je za v ta namen pripravila zloženko za Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, v kateri odgovarja na nekaj temeljnih vprašanj v zvezi z mamografijo.
'Zaslepljena slika o drugih nas lahko pahne v obup.'
Prepogosto in predolgo poseganje po elektroniki v največ primerih prizadene otroke in mladostnike. Poleg doseganja slabših ocen v šoli lahko privede prekomerno uporabljanje elektronskih naprav do razvoja motnje v pozornosti skupaj s hiperaktivnostjo.
Znebite se bremen in 'smeti', ki vam ležijo na duši
Skoraj vsak od nas se je že znašel v stiski na različnih področjih življenja, a če je nismo prepoznali, se zato tudi nismo znali izviti iz njenega objema. Največkrat pravimo, da smo ali zaradi preobilice dela v službi ali natrpanega urnika doma, pod stresom, a v ozadju je veliko več, kar nam greni vsakdan, krha naše odnose, obremenjuje naše srce in um ter zato dolgoročno škoduje našemu zdravju. Nenehni občutki zaskrbljenosti, jeze, strahu, dvoma, hrepenenja, osamljenosti, manjvrednosti, odtujenosti in krivde niso tako nedolžni. Če se jih ne znebimo, se lahko razvijejo tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, različne fobije, izgorelost in psihosomatske motnje (glavobol, migrena, bolečine v telesu, okvare notranjih organov, kožne bolezni, težave z rodili in sečili, bolečine v hrbtu, želodcu, motnje v delovanju ščitnice), a če jih znamo prepoznati in pravilno 'pospremiti' iz našega telesa, srca in misli, lahko bistveno izboljšamo kakovost našega življenja in odnosov ter z nasmehom na obrazu premagujemo vsakodnevne izzive.
