tesnoba
Napadi panike naj bi bili pri astmatikih pogostejši
Po zadnji raziskavi in po podatkih nekaterih vodilnih hrvaških pulmologov, kot navaja portal Ordinacija, naj bi bili astmatiki pogosteje izpostavljeni tesnobi in anksioznim motnjam, posledično pa tudi napadom panike.
Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.
Kako se soočiti s tesnobo zaradi praznikov in koronavirusa?
Danes so nam informacije dostopne na vsakem koraku. Beremo lahko tako verodostojne podatke kot tudi tako imenovane lažne novice. Veliko ljudi ne ve več, čemu in komu naj verjamejo, predvsem pa ne vedo več, kaj naj si sploh mislijo o trenutnem dogajanju.
Telesna vadba je močno orodje za reševanje marsikaterih težav
Ni skrivnost, da ima redna telesna vadba številne blagodejne učinke na telo in duha. Pripomore k boljšemu telesnemu počutju ter lažjemu obvladovanju stresa in napetosti, vpliva pa tudi na razpoloženje. Če še niste našli svoje priljubljene telesne aktivnosti, je morda prav trenutno obdobje priložnost, da naredite nekaj več zase.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Tesnoba in fobije zaradi videokonferenc in spletnih druženj
V letošnjem letu se je zaradi pandemije pojavil razmah videokonferenc in spletnih druženj, skupaj z njimi pa so pri nekaterih vzniknile tudi socialna anksioznost in celo fobije različnih razsežnosti. Socialna anksioznost je lahko blaga in se jo da dokaj učinkovito obvladovati s preprostimi tehnikami, v nekaterih primerih pa lahko simptomi postanejo tako močni, da se posameznik začne spletni izpostavljenosti izogibati.
Se zaradi nošenja mask počutite tesnobni?
Hočemo ali ne, obrazne maske so postale del našega vsakdana, in kot kaže, bodo z nami še kar nekaj časa. Čeprav so jih mnogi brez večjih težav sprejeli kot enega od preventivnih ukrepov v boju proti okužbi s koronavirusom, so tudi takšni, ki jim nošenje maske povzroča nelagodne občutke – tesnobo, ujetost, sram, celo paniko ... Izpostavljamo, kako se z njimi spopasti.
8 mitov o paničnih napadih
Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.
Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?
Besedno zvezo 'živčni zlom' velikokrat v vsakodnevnem pogovoru slišimo kot nekakšno frazo. Kaj dejansko je živčni zlom, kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati, ko postanejo vsakodnevni izzivi prezahtevni?
Kaj je anoreksija nervoza?
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilna obsesija s telesno težo in zaužito hrano. Zaradi velikega strahu pred pridobivanjem teže si oseba zavestno omeji uživanje zadostnih količin hrane in postane čezmerno aktivna. Pri hujšanju si lahko pomaga tudi z odvajali in diuretiki.
Pri bulimiji nikakor ne gre 'zgolj za bruhanje'!
Bulimija nervoza je motnja hranjenja, ki prizadene ženske in moške po vsem svetu, ne glede na starost, spol ali raso. Zanjo so dovzetni tudi najstniki, posebej zato, ker se motnje hranjenja zelo pogosto pojavijo prav v času odraščanja. Za bulimijo so značilne ponavljajoče se epizode prenajedanja, ki jim običajno sledijo bruhanje, uporaba odvajalnih sredstev ter pretirana telesna vadba. Oseba se tako ujame v spiralo konstantnega prenajedanja in čiščenja.
Kaj je Aspergerjev sindrom?
Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Posamezniki kažejo primanjkljaje na področju socialne interakcije, komunikacije ter imajo zelo omejen izbor vedenja in interesov. Od drugih tipov avtizma se loči predvsem po ohranjenih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Strokovnjaki menijo, da pri Aspergerjevem sindromu ne moremo govoriti o motnji, pač pa o vseživljenjskem stanju.
Tudi to je lahko krivo za slabo razpoloženje
Velikokrat poudarjamo, da ni pomembno le telesno zdravje, temveč tudi psihično in čustveno. Če nimamo 'urejene' glave, tudi telo ne more biti zdravo. Premalokrat pa se zavedamo, da četudi imamo urejene misli, niti psihično niti telesno ne moremo biti zdravi ob neurejeni in nezdravi hrani. Ta močno vpliva na naše zdravje, razpoloženje in splošno počutje.
Kaj je nimfomanija ali hiperseksualnost?
V preteklosti je bila nimfomanija opredeljena kot motnja, za katero je značilen izrazito povečan spolni nagon, pripisovali pa so jo predvsem ženskam. Pozneje se je ta koncept preoblikoval v hiperseksualnost, ki še danes v stroki sproža številne razprave.
Veste vse o drogah?
Tragičnih zgodb, ko so mladostniki zaradi eksperimentiranja z drogami izgubili svoje življenje, je veliko. In čeprav uživanja mamil ne bomo mogli preprečiti v celoti, pa lahko poskrbimo za to, da veš, kaj se lahko zgodi, če se vanje podaš.
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Nasveti za bolj kakovostno življenje v zrelih letih
Dejstvo je, da postaja osamljenost vse večja problematika današnjega časa. Zajema vse starostne skupine ljudi, med katerimi so še posebej ogroženi starostniki. Po upokojitvi se življenje močno prestrukturira, kar s seboj prinese tudi zmanjšanje socialnih stikov in posledično slabše psihofizično počutje. Predstavljamo nekaj koristnih ukrepov, ki pripomorejo h kakovostnemu in izpolnjujočemu življenju tudi v zrelih letih.
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Niste slaba oseba, če se odločite za prekinitev odnosa, ki vam ne ustreza
Z žalostjo se vsi spoprijemamo na svoj način, a lahko se strinjamo, da navadno soočanje z njo ni najbolj enostavno. Ko je govora o izgubi ljubljene osebe, predvsem o partnerskem ali prijateljskem razhodu, se je pomembno zavedati, da je žalovanje pri vsakem človeku drugače, predvsem pa imamo vsi pravico do tega, da žalujemo na svoj način.
8 nenavadnih simptomov stresa in tesnobe
Ko govorimo o tesnobi, nam običajno pridejo na misel tisti najbolj pogosti znaki in simptomi, ki vključujejo nerazložljiv strah in skrbi, vznemirjenje, izogibanje določenim situacijam ali krajem, tresenje, znojenje, vrtoglavico ter ostale čustvene, telesne in kognitivne pojave.
Navade, ki škodujejo vašim možganom
Včasih si preprosto želimo izklopiti naše možgane in se sprostiti ob nekaj kozarcih vina ali neskončnem gledanju televizije. Vendar pa lahko nekatere odločitve precej škodijo našim možganom.
Simptomi, ki jih nikakor ne smete zanemariti
Nekateri na videz psihični simptomi so pogosto posledica fizičnih težav, lahko pa je ravno obratno. Glavobol, pomanjkanje energije, nespečnost ali izguba želje po seksu so lahko simptomi veliko resnejših psihičnih težav, kot se zdi na prvi pogled.
Z risanjem in barvanjem nad stres in tesnobo
Kolikokrat ste se že zalotili, kako med dolgim telefonskim pogovorom ali sestankom rišete na list papirja različne like? Navadno so to kvadrati in krogci, spirale, križci in podobni simboli. Takšno risanje je običajno nezavedno in predstavlja neke vrste sprostitev napetosti in stresa, nekateri pa z njim preganjajo tudi dolgčas. A če se s preprostih simboličnih skic, ki jih imajo nekateri polne beležke, osredotočimo na risanje (tudi barvanje) v pravem pomenu besede, lahko odkrijemo, kako zelo lepa je ta dejavnost, ki človeka posrka v čisto drug svet. Svet miru in sprostitve. Če se torej vsakodnevno spopadate s stresom, se rešitev morda skriva prav v likovni umetnosti.
Ko s hrano lajšamo stisko, žalost, osamljenost, tesnobo
Kompulzivno prenajedanje je motnja hranjenja, pri kateri posameznik v kratkem časovnem okviru nenadzorovano uživa ogromne količine hrane. Pri tem seveda ne gre za način hranjenja, ki ga vsake toliko izkusi skoraj vsak, zlasti ob praznovanjih in v času PMS- ja pri ženskah, temveč za bolj radikalno obliko prehranjevanja.
Spremenite negativna čustva v svoj največji vir moči
Negativnost naših možganov je močna stvar. Ko smo v strahu, vedno predvidevamo najslabši scenarij, ki vodi h katastrofalnemu razmišljanju in stopnjuje našo tesnobo. Kako to obrniti sebi v korist?
Kako se spopadate s strahovi?
Vsi se soočamo s strahovi ter občutki tesnobe in panike. Nekateri boljše, drugi slabše. Kadar pa se z njimi sploh ne moremo spopasti, nam brez ustreznega zdravljenja lahko močno ovirajo življenje. O anksioznih motnjah smo govorili s POPovo psihologinjo, dr. sci. Andrejo Pšeničny, univ. dipl. psih.
44-letna Urška: 'Počutila sem se nemočno, utesnjeno, začelo me je dušiti.'
Ste vedeli, da poznamo več kot 100 simptomov in znakov, ki se kažejo pri anksioznih motnjah? Gre za skupino duševnih motenj, ki včasih posameznika zaznamujejo do te mere, da se ne more več učinkovito spopadati z vsakodnevnimi opravili.
Navade, ki poslabšajo tesnobne motnje
Občutki zaskrbljenosti, napetosti, strahu, ki se vsake toliko pojavijo pri vsakem izmed nas, so nekaj običajnega. Ko pa se razvijejo do te mere, da vplivajo na splošno kakovost življenja, je čas za temeljito spremembo življenjskega sloga, načina razmišljanja in aktivno delo na sebi. Zbrali smo nekaj najpogostejših navad, ki lahko vplivajo na poslabšanje tesnobe, zato je dobro, da jih znamo omejiti.
’Možganska megla’ je lahko posledica nepravilnega delovanja ščitnice
Nenadni izbruhi jeze, nepojasnjena tesnoba, občutek ’prazne’ glave, jokavost in izolacija od ljudi. Zveni znano? Tovrstne spremembe v čustvovanju so med drugim lahko znak hormonskega neravnovesja in se lahko pojavijo povsem iznenada. Pomembno je, da znamo poslušati svoje telo in ustrezno ukrepati v primeru večjih težav.
