tesnoba

Navade, ki poslabšajo tesnobne motnje
Občutki zaskrbljenosti, napetosti, strahu, ki se vsake toliko pojavijo pri vsakem izmed nas, so nekaj običajnega. Ko pa se razvijejo do te mere, da vplivajo na splošno kakovost življenja, je čas za temeljito spremembo življenjskega sloga, načina razmišljanja in aktivno delo na sebi. Zbrali smo nekaj najpogostejših navad, ki lahko vplivajo na poslabšanje tesnobe, zato je dobro, da jih znamo omejiti.

’Možganska megla’ je lahko posledica nepravilnega delovanja ščitnice
Nenadni izbruhi jeze, nepojasnjena tesnoba, občutek ’prazne’ glave, jokavost in izolacija od ljudi. Zveni znano? Tovrstne spremembe v čustvovanju so med drugim lahko znak hormonskega neravnovesja in se lahko pojavijo povsem iznenada. Pomembno je, da znamo poslušati svoje telo in ustrezno ukrepati v primeru večjih težav.

Tisti, ki imajo PCD, se po spolnem odnosu počutijo prazne in žalostne
Spolni odnosi naj bi vplivali na občutek sproščenosti, sreče, medsebojne povezanosti, kar se vidi tudi na obrazu, ki ga obda poseben žar. A ni vedno vse tako lepo. Strokovnjaki omenjajo poseben fenomen, ki se imenuje postkoitalna disforija, znan tudi kot PCD ali postkoitalni blues. Kaže se kot nelagodje, tesnoba, žalost, občutki praznine, ki se pojavijo takoj ali dve uri po spolnem odnosu.

10 nasvetov, kako ublažiti glavobol z bolečinami v vratu
Glavobol, ki ga spremljajo bolečine v vratu, je lahko veliko hujši kot glavobol sam. Tu je nekaj nasvetov, kako si lahko sami pomagate, ko se spopadate z glavobolom in bolečim vratom.

27-letni Slovenec: Ko je bil star 16 let so mu prvič diagnosticirali raka na modih
Rak na modih je najpogostejše rakavo obolenje med mladimi moškimi, starimi od 15 do 35 let. Obolevnost za to vrsto raka je v zadnjih letih močno narasla – danes zboleva kar 70 odstotkov več moških kot pred 20 leti.

Psihologinja razkriva najboljši način za premagovanje nespečnosti
Kognitivno vedenjska terapija trenutno velja v svetu in pri nas *za najboljši način zdravljenja nespečnosti. S tem področjem se v UKC Ljubljana ukvarja klinična psihologinja Vita Štukovnik, ki smo jo vprašali, kako terapija poteka in kaj bi morali vedeti, če imate težave s spanjem. S kognitivno vedenjsko terapijo se te običajno začnejo izboljševati že v nekaj tednih.

Strokovnjakina razkriva: kakšna mora biti prehrana v času koronavirusa?
Ste ostali doma in razmišljate, kako prilagoditi prehrano, da se ne bi preveč zredili ali pa vas je strah, da bo stres vplival na vaše zdravje? Po nasvet smo se obrnili na nutricionistko Mojco Cepuš.

Katera telesna aktivnost je najboljša za blaženje tesnobe in depresije?
Če se spopadate z depresijo ali tesnobo, je telovadba lahko tista, ki vam močno pomaga izboljšati simptome. Predvsem ker obstaja močna povezava med fizičnim in mentalnim zdravjem.

12 načinov, kako omiliti anksioznost
Ljudje, ki trpijo zaradi anksioznosti, so po navadi ljudje, ki veliko premišljujejo in se obremenjujejo s scenariji, ki se morda v resnici nikoli ne bodo zgodili. So v konstnantnem strahu in skrbeh, zato se počutijo anksiozno, v prsih jih lahko tišči in težje dihajo.

Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni so vedno pogostejše
Histerija je duševna motnja, ki nastane zaradi intenzivne anksioznosti človeka. Kljub temu, da so jo v preteklosti pripisovali zgolj ženskam, pa danes vemo, da se lahko histerija pojavi pri obeh spolih. Pogostejša pa je pri ženskah v starosti med 14 in 25 letom.

Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.

Je v obdobju perimenopavze mogoče zanositi?
Znaki menopavze se lahko pri ženskah začnejo pojavljati tudi pet do deset let, preden nastopi zadnja menstruacija. To obdobje poimenujemo z izrazom perimenopavza in pri vsaki posameznici traja različno dolgo.

To preberite, če mislite, da ste preveč utrujeni
Ali veste, kdaj pretiravate? Kdaj ste na dobri poti proti izgorelosti? "Ločiti je namreč treba proces izgorevanja in njegovo končno stopnjo – izgorelost," pojasnjuje dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka. "V procesu smo že, ko se začnemo prisilno pretirano angažirati, ko začnemo delovati deloholično, perfekcionistično, ko se prek vseh meja trudimo, da bi drugim ugajali in podobno."

Človek, ki razmišlja o samomoru
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije smo v Sloveniji glede na število samomorov nad evropskim povprečjem. V letu 2018 je bilo 17,08 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, na evropski ravni pa samomorilni količnik znaša 11. Vendar v zadnjih dvajsetih letih števil samomorov upada, in sicer za približno 30 odstotkov. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v preteklem letu, je namreč najnižji od leta 1965.

Ste že slišali za seksomnijo?
Hoja in govorjenje v spanju sta zelo pogosti motnji spanja, za kateri ste zagotovo že slišali ali pa imate celo sami izkušnje nočnih pohodov po stanovanju ali zanimivih klepetov v sanjah, ob katerih se običajno najbolj zabavajo najbližji. Ena od manj znanih motenj spanja pa se imenuje seksomnija, pri kateri gre za spolno vedenje, ki se odvija med spanjem. Sem spada spolni odnos, samozadovoljevanje ter ostala dejanja, povezana s spolno aktivnostjo.

Imate težave z oteženim dihanjem? To je lahko vzrok!
Dihanje človeka poteka podzavestno, in dokler to poteka normalno, se ga niti ne zavedamo. Ko nastopijo težave, pa dojamemo, kako življenjsko pomembno je za naše osnovne funkcije in delovanje. Kadar dihanje postane oteženo, to poimenujemo dispneja. Kakšni so simptomi zanjo in zakaj se pojavi?

Mislite, da vas je preveč strah? Imate fobijo? Napade panike?
Kaj so anksiozne motnje? Kdaj nam strah in tesnoba pomagata, kdaj nas ovirata? Zakaj se v resnici pojavljajo napadi panike? In kaj storiti, če obsesivno preverjamo, ali smo izključili štedilnik? O vsem tem smo se pogovarjali s psihiatrinjo prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije.

10 znakov, ki kažejo na študijsko depresijo
Izpitno obdobje je za številne študente izjemno naporno in stresno. Učenje dolgo v noč, strah pred izpiti, pred tem, da bodo razočarali sebe ali svoje bližnje, soočanje z neuspehom in razočaranjem ob padcu na izpitu … Vse to so pritiski, ki lahko ogrozijo duševno zdravje študentov.

Kaj je anoreksija in kakšni so opozorilni znaki?
Anoreksija je ena izmed motenj, pri kateri hrana postane sredstvo za soočanje s težavami. Najbolj rizično populacijo za razvoj te motnje predstavljajo dekleta v mladostniških letih in mlade odrasle ženske. Kakšni pa so opozorilni znaki?

Vse kar moraš vedeti o anksioznosti
Te pogosto skrbi in se ti zdi, da so stvari ušle izpod nadzora? Se ti zdi, da nisi dovolj dober/a, četudi se močno trudiš? Se ti ne ljubi ven in med vrstnike? Raje ostaneš doma?

Ko nam življenje uničuje obsesivno-kompulzivna motnja
Obsesivno-kompulzivno motnjo je mogoče premagati ter zaživeti bolj srečno. Z Aleksandro P. Meško, specialistko klinične psihologije, smo se pogovarjali, kako sprejeti neprijetne, obsesivne misli in kako se znebiti kompulzij, fizičnih postopkov, ki smo jih razvili, da bi zmanjšali občutek tesnobe, ki se pojavi ob misli, ki nam ni všeč.

Kakšne so posledice, ki jih povzroča pomanjkanje spanja?
Zakaj se ne bi prebudili polni energije in dobre volje? Vse, kar potrebujete, je kakovosten spanec, ki bo zagotovo pripomogel k temu, da bo vaš dan resnično čudovit. Vsak dan znova.

Kako preseči strah pred telefonskimi pogovori?
Strah pred telefonskimi pogovori se morda sliši čudno, a še kako obstaja. Ker se komunikacija v današnjem času v večini odvija na spletu in postaja neosebna, vedno bolj izgubljamo suverenost pri telefonskih klicih. Pri tem velja pravilo, da manj kot telefonske pogovore prakticiramo, bolj strašni ti postajajo. V nekaterih primerih pa ima prste vmes tudi slaba izkušnja, ki ob vsaki uporabi telefona prikliče težke telesne senzacije.

Kako se znebiti jesenske anksioznosti?
Menjava letnih časov in posledično vremenskih razmer lahko znatno vpliva na posameznika in njegovo počutje. Ko se začne obdobje deževja in krajših dni, lahko mnogi občutijo posledice tudi na duševnem zdravju in splošnem počutju, kar se kaže v odražanju nervoze, žalosti in izgube volje do vsakdanjih aktivnosti.

10 skritih sprožilcev tesnobe, ki se jim morate izogniti
Tesnoba postaja vse večji problem sodobne družbe. Okoli 18 odstotkov populacije se v zahodnih državah spopada z njo. In to velja le za primere, ki so diagnosticirani. V resnici je številka veliko večja.

Agorafobija, strah, o katerem mnogi s težavo spregovorijo
Pri agorafobiji gre za občutek ujetosti in brezizhodnosti, ko doživimo stisko. Westphal je že leta 1871 opisoval klinične primere, v katerih ljudje niso zmogli prečkati določenih prostorov brez spremstva. To težavo je poimenoval agorafobija.

Znebite se bremen in 'smeti', ki vam ležijo na duši
Skoraj vsak od nas se je že znašel v stiski na različnih področjih življenja, a če je nismo prepoznali, se zato tudi nismo znali izviti iz njenega objema. Največkrat pravimo, da smo ali zaradi preobilice dela v službi ali natrpanega urnika doma, pod stresom, a v ozadju je veliko več, kar nam greni vsakdan, krha naše odnose, obremenjuje naše srce in um ter zato dolgoročno škoduje našemu zdravju. Nenehni občutki zaskrbljenosti, jeze, strahu, dvoma, hrepenenja, osamljenosti, manjvrednosti, odtujenosti in krivde niso tako nedolžni. Če se jih ne znebimo, se lahko razvijejo tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, različne fobije, izgorelost in psihosomatske motnje (glavobol, migrena, bolečine v telesu, okvare notranjih organov, kožne bolezni, težave z rodili in sečili, bolečine v hrbtu, želodcu, motnje v delovanju ščitnice), a če jih znamo prepoznati in pravilno 'pospremiti' iz našega telesa, srca in misli, lahko bistveno izboljšamo kakovost našega življenja in odnosov ter z nasmehom na obrazu premagujemo vsakodnevne izzive.

Miti in resnice o paničnih napadih
Sunkovito dihanje v vrečko, neobvladljiv strah, številne telesne senzacije in dramatično vzdušje spremljajo najbolj tipično predstavo (pa tudi filmske scenarije) o paničnih napadih. A v zvezi s to precej pogosto problematiko se pojavljajo tudi številni miti, ki zamegljujejo resnico. Zbrali smo najpogostejša napačna prepričanja in jih razbili.

Samo tri skodelice na dan lahko sprožijo migreno
Za vse, ki se spopadajo z migreno, je morda bolje, da opustijo svojo navado pitja kave, kaže zadnja raziskava strokovnjakov z Univerze Harvard. Kot kaže, lahko samo tri skodelice kave na dan že sprožijo napad migrene.

Ko perfekcionizem privede na rob zmogljivosti
Zdi se, da smo v današnjem času vse bolj podvrženi k težnji biti boljši, uspešnejši, lepši … na vseh področjih življenja. A žal je ta usmerjenost vedno povezana tudi s povečano anksioznostjo, depresivnimi motnjami, samomorilnim vedenjem, motnjami hranjenja, neuspehi v odnosih in številnimi drugimi zdravstvenimi težavami.