znanost

So novoletne zaobljube sploh smiselne?
"Ne spreminjajte se zaradi novega leta, spreminjajte se za svojo osebno rast. Ne glede na to, kakšne so vaše zaobljube, vse se začne v vas samih," pravi misel neznanega avtorja.

4 stvari, ki veljajo za eliksir zdravja
Naslednji napitek naj bi pomagal pri utrujenosti in izčrpanosti, želodčnih težavah, bronhitisu, čistil naj bi jetra, poleg tega pa tudi krepil srce in ožilje!

To so finalisti razpisa Mladi upi 2020
Izjemno pozitiven projekt Mladi upi se letos odvija že osmič. Razpis za vse mlade talente z različnih področij, kot so šport, parašport, umetnost in znanost, se je zaključil 10. novembra. Predstavljamo vam finaliste, ki so prepričali strokovno komisijo in se uvrstili v ožji krog.

Kaj je Aspergerjev sindrom?
Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Posamezniki kažejo primanjkljaje na področju socialne interakcije, komunikacije ter imajo zelo omejen izbor vedenja in interesov. Od drugih tipov avtizma se loči predvsem po ohranjenih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Strokovnjaki menijo, da pri Aspergerjevem sindromu ne moremo govoriti o motnji, pač pa o vseživljenjskem stanju.

Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.

Zakaj niste zadovoljni s svojim življenjem?
Že dolgo je znano, da po zakonih privlačnosti naša stališča in pričakovanja oblikujejo naše življenje, zdaj pa je kognitivna znanost te trditve začela tudi potrjevati. Nedavne raziskave so namreč pokazale, da ljudje, ki imajo več samozavesti in optimizma, lažje premagajo življenjske ovire.

Kaj je celiakija?
Celiakija ni 'smer prehranjevanja', še manj pa, kot poudarja Jana Ačko iz Komisije za prehrano Slovenskega društva za celiakijo, zgolj in samo 'občutljivost na gluten'. Gre za kronično avtoimuno bolezen, ki tudi v sodobni medicini velja za neozdravljivo.

9 superzačimb, ki varujejo vaše zdravje
Začimbe in zelišča so v pravi meri izjemno zdravilna, zato nikar nanje ne pozabite med kuhanjem. Te namreč varujejo vaše srce, vas branijo pred rakavimi obolenji, zmanjšujejo vnetja in podobno. Predstavljamo vam devet superzačimb in zelišč, ki ne izboljšajo le okusa jedi, ampak pozitivno delujejo na vaše zdravje.

Bilka Baloh: Svoj prvi post sem naredila pri 30 letih, ko sem začutila, da moram v svojem življenju nekaj korenito spremeniti.
Bilka Baloh, neodvisna raziskovalka zdrave in uravnotežene prehrane, strokovnjakinja za varno razstrupljanje telesa z dolgoletnimi izkušnjami, mentorica in terapevtka za zdravo prehrano, je tik pred izdajo svoje nove knjige 'Post, seme zdravja', z nami govorila o tem, kdaj se je prvič odločila za razstrupljanje, kako sama vidi poplavo najrazličnejših diet, pojasnila pa nam je tudi to, kakšen mora biti post in da se ga nihče ne bi smel lotiti brez nadzora mentorja. "Post mora biti nežen, neagresiven, ne smemo občutiti lakote, predvsem pa se moramo počutiti varne," pravi Bilka in poudarja, da mora biti po postu postopno in previdno tudi uvajanje nazaj na hrano.

Nevrolog svetuje, kako upočasnimo staranje
Če eno aktivnost zelo vztrajno delamo, se bodo povezave v možganih, ki so potrebne, da lahko to aktivnost opravljamo, obdržale, pravi nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Prav tako bodo tudi v starosti nastale nove povezave, če bomo nekaj vztrajno vadili. Medicina je v zadnjih desetletjih odkrila, da sploh ni treba, da je starost nekaj žalostnega in neželenega.

Ko s hrano lajšamo stisko, žalost, osamljenost, tesnobo
Kompulzivno prenajedanje je motnja hranjenja, pri kateri posameznik v kratkem časovnem okviru nenadzorovano uživa ogromne količine hrane. Pri tem seveda ne gre za način hranjenja, ki ga vsake toliko izkusi skoraj vsak, zlasti ob praznovanjih in v času PMS- ja pri ženskah, temveč za bolj radikalno obliko prehranjevanja.

Kako do boljšega odnosa s partnerjem?
Vsak odnos je dinamičen, se spreminja. Odraža okoliščine, ki jim je izpostavljen, vse padce in vzpone. In najbolj zdrav odnos imajo pari, ki vsake toliko zavestno premislijo, kaj se dogaja tako z njimi kot s partnerjem ter s tem, kar si delita.

Znanilci pomladi, ki prečistijo naše telo
Špargljem pravijo tudi znanilci pomladi, saj se njihova sezona začne v začetku aprila, njihov vrhunec pa je med prvomajskimi prazniki. Šparglji so ena prvih vrst pomladne zelenjave, ki so odlični za naše telo, saj nam po dolgi zimi povrnejo minerale in vitamine, ki jih potrebujemo, da lahko v pomlad vstopimo polni energije.

Sadje: ga zvečer res ne smemo jesti?
Eden od precej razširjenih mitov o zdravi hrani je, da zvečer ni čas za sadje. "Toda sama ne vidim razloga, zakaj ga ne bi smeli jesti tudi zvečer," pravi prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš. "Drugače je edino, če ima oseba sladkorno bolezen, kakšne ledvične bolezni in podobno." Sicer pa Cepuševa meni, da si lahko sadje brez slabe vesti privoščimo tudi še uro pred spanjem.

Znate biti sočutni do sočloveka?
O empatiji oz. zmožnosti vživljanja v čustva drugih se v zadnjem času veliko govori, kar je tudi prav. Sočutje do sočloveka je pomemben del življenja in predstavlja temelj za zdrave medosebne odnose. Ta vrlina pride še posebej do izraza v manj lepih trenutkih življenja, ko se naši najbližji spopadajo z razočaranjem, izgubami, žalovanjem ... Ali res znamo začutiti drugega v stiski, ki jo doživlja?

Kaj se zgodi po desetih kosih sadja in zelenjave?
Že dolgo vemo, da je uživanje sadja in zelenjave blagodejno za naše zdravje. In še posebej veliko študij je pokazalo ugoden vpliv na naše srce. Toda takšno prehranjevanje ima še en pomemben učinek, in sicer vpliva na naše duševno zdravje. Po navadi tega ne povezujemo s tem, kaj je na našem krožniku, a vse več študij kaže, da nimamo prav.

Novi koronavirus: kje so informacijske točke?
V Sloveniji so potrdili prvi primer koronavirusa. Ta virus povzroča respiratorne okužbe, torej okužbe dihal. Ravno tako se lahko pojavijo povišana telesna temperatura, močan kašelj in težave z dihanjem. Povzroči lahko tudi kronično pljučnico ali pnevmonijo.

Moč drevesa: preverite, katera drevesa zdravijo kaj
Splošno znano je, da je koristno svoj prosti čas preživeti v naravi, gozdu ali parku, obdanem z drevesi. Tovrstni kraji so naravne čistilne naprave, ki poleg zraka čistijo tudi negativne energije. Kaj je dendroterapija in katera drevesa veljajo za zdravilna?

10 navad, ki lahko vodijo v kap in bolezen
Še vedno je po svetu in pri nas bolezen srca in ožilja najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt. Težave, kot sta povišan holesterol ali tlak, lahko vodijo v kap. Toda kaj povzroči povišan holesterol in tlak? Določene navade lahko pripeljejo bolezen.

Izjemne besede japonskega zdravnika
Japonski zdravnik dr. Šigeaki Hinohara, ki so ga njegovi sonarodnjaki izjemno cenili, je doživel 105 let in do konca živel polno in izpolnjeno. Pred smrtjo je povedal, kaj je po njegovo skrivnost dolgoživosti in predvsem dobrega življenja.

Kaj je med rjuhami še normalno?
Spolne navade, ki vključujejo širok spekter neobičajnega vedenja imenujemo parafilije. Pri tem gre za ponavljajoče se intenzivne spolne fantazije, nagnjenja ali vedenja, ki so povezane z uporabo različnih predmetov, razkazovanjem, vzbujanjem ponižanja in mnogim drugim. O motnji govorimo takrat, ko posameznik ne more doživeti spolne zadovoljitve drugače kot na izkrivljen način.

Ali kokošja juha v resnici pomaga ob prehladu?
Da, kokošja juha v resnici lahko pomaga premagati prehlad, saj deluje protivnetno in blaži simptome prehlada, je pokazala nova raziskava. Že mame in babice so dobro vedele, da topla kokošja juha lahko pomaga premagati prehlad, zdaj pa je to potrdila tudi znanost.

To je resnica o antidepresivih, ki jo morate poznati!
''Antidepresivi niso neučinkoviti ali teorija zarote – v resnici delujejo,'' ob zadnji študiji Univerze Oxford, ki je pokazala, da antidepresivi v resnici delujejo, piše časopis The Guardian. A mnogi se s tem ne strinjajo. Preverite, zakaj je resnica o antidepresivih veliko bolj večplastna.

Z novimi zdravili kvaliteta življenja bolnikov s hemofilijo A danes neprimerljivo boljša
Hemofilija je prirojena motnja strjevanja krvi, ki je v preteklosti močno zaznamovala življenje bolnika, medtem ko je danes zdravljenje krvavitev učinkovitejše.

Agorafobija, strah, o katerem mnogi s težavo spregovorijo
Pri agorafobiji gre za občutek ujetosti in brezizhodnosti, ko doživimo stisko. Westphal je že leta 1871 opisoval klinične primere, v katerih ljudje niso zmogli prečkati določenih prostorov brez spremstva. To težavo je poimenoval agorafobija.

Ste vedeli, da kopel ali prha lahko vplivata na spanec?
Na univerzi v Texasu so se ukvarjali z vprašanjem, kako ljudem pomagati do bolj zadovoljivega spanca. Ugotovili so, da je bilo koristno, če so si eno do dve uri pred spanjem privoščili kopel, ki je imela med 40 in 42 stopinj Celzija. Pomagala je tudi tako topla prha. Oboje je izboljšalo kakovost spanca kot tudi čas, v katerem so ljudje zaspali. In sicer so povprečno zaspali deset minut prej.

Skrivnost tistih, ki shujšajo in novo težo obdržijo?
Ameriški raziskovalci so vzeli podatke 375 odraslih, ki so uspešno izgubili odvečno telesno težo, nato pa so novo tudi obdržali. Ugotovili so, da jih je kar 255 vedno telovadilo ob približno istem času, pa naj je bilo to jutro, popoldne ali večer. Menijo, da so s tem razvili navado oziroma rutino, ki je postala ena od skrivnosti njihovega uspeha.

Kaj je za kar 107 % povečalo tveganje za smrt zaradi bolezni srca?
Vse več ljudi je danes zaposlenih v službah, kjer večino časa sedijo. Avstralski raziskovalci so pri vzorcu 150 tisoč ljudi, ki so bili starejši od 45 let, ugotovili, da so imeli tisti, ki so sedeli več kot osem ur dnevno, tedensko pa so se z zmerno ali intenzivno telesno aktivnostjo ukvarjali manj kot 150 minut, v primerjavi s tistimi, ki so sedeli manj kot štiri ure dnevno in so se vsak dan gibali vsaj eno uro, za kar 107 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja.

Še ena posledica prekomernega uživanja slabih maščob
Prehrana, ki vsebuje veliko slabih nasičenih maščob vodi v debelost. In ne le to – vodi tudi v depresijo, so odkrili raziskovalci univerze v Glasgowu na Škotskem. V obvestilu za javnost so zapisali, da znanost že nekaj časa raziskuje povezavo med debelostjo in depresijo. A šlo naj bi za eno prvih študij, ki je razkrila, kakšen je vpliv prevelike količine slabih maščob.

Segrejte pisarno, če želite povečati žensko produktivnost
Ženske se pogosto pritožujejo, da jih v pisarnah zebe, a zadnja raziskava kaže, da ne gre le za kaprico, a da ženske v resnici pri višjih temperaturah delajo bolje. Kot je pokazala študija, se v bolj topli pisarni njihova produktivnost poviša.