PREHRANA
Diete, ki se jim v letu 2020 izognite
Izguba kilogramov zahteva veliko napornega dela in odrekanja, ne zahteva pa ekstremne diete ali tega, da bi se morali odpovedovati celim skupinam hrane, ki vsebuje potrebne hranljive snovi ter vitamine in minerale.
Atrijska fibrilacija je epidemija 21. stoletja
Atrijska fibrilacija je eden večjih problemov javnega zdravja, saj gre za najpogostejšo srčno aritmijo, katere najnevarnejši zaplet je možganska kap. Imenujejo jo tudi epidemija 21. stoletja, saj njena pojavnost izjemno hitro narašča. Imata jo več kot dva odstotka oseb, starejših od 50 let, in kar več kot devet odstotkov, starejših od 80 let.
Se še spomnite rožičev? Preverite, za kaj vse so dobri
Nekaj časa nazaj so rožiči veljali za hrano siromakov, saj so jih v preteklosti uporabljali kot nadomestek čokolade, kave in ostalih takrat predragih in luksuznih priboljškov. Zdaj so rožiči postali težje dostopni in se jih prodaja v specializiranih trgovinah. Za kaj vse pa so dobri?
Poznate to neverjetno antioksidantno bombo?
Narava nas jeseni obda v tople jesenske barve in te se lahko znajdejo tudi na krožniku. Buče so odličen vir vitaminov in mineralov, ki bodo pred zimo naše telo dodobra nahranile s številnimi vitamini in minerali. So izjemno zdrave, saj so bogate z antioksidanti, hkrati pa vsebujejo malo kalorij, zato so odlična izbira za tiste, ki pazijo tudi na svojo linijo.
Je pitje kave zdravo ali ne?
Danes je mednarodni dan kave. Ste si jo že privoščili? Zdravstvene raziskave glede uživanja kave si nasprotujejo. Nekateri priporočajo pitje kave, drugi jo odsvetujejo zaradi kontraindikacij. Preverite, kateri so pozitivni in kateri negativni učinki kave.
Presenetljiv učinek rednega uživanja oreščkov
Če imate sladkorno bolezen in redno uživate oreščke, naj bi imeli v primerjavi s tistimi, ki jih uživajo redko, manjše tveganje za bolezen srca. To je ugotovila ameriška študija, strokovnjaki pa so se te teme lotili, ker je pri sladkorni bolezni, še posebej če ni dobro zdravljena, tveganje za bolezen srca večje.
Kurkuma: kaj je res in kaj ni?
Kurkumi so v zadnjih letih začeli pripisovati toliko blagodejnih učinkov, da jo je marsikdo oklical za čudežno začimbo. Vsekakor je zdrav dodatek jedem. Toda ali res tudi primore k bolj zdravemu srcu in ožilju ter celo pomaga preprečevati pojav demence? Kaj je resnica o njenem antioksidativnem in protivnetnem delovanju? To smo povprašali farmacevta.
Kolikokrat na dan odvajate blato?
Hitra prebava je temelj našega zdravja in dobrega počutja. Zaužita hrana se na ta način hitro predela na posamezne dele, absorbira, nas gradi ter nam daje potrebno energijo. Obstajajo določene smernice, kako pogosto je najbolj optimalno odvajati blato in kaj storiti, če v blatu opazimo različne spremembe. Preverite jih.
Kaj pomeni napis "brez sladkorja" na produktih?
Presnova sladkorjev ali sladil zahteva ogromno energije v našem telesu. V primeru nepravilne presnove se lahko sladkor začne v obliki maščob kopičiti v našem telesu. V izogib različnim težavam pri uživanju sladkorja se na trgu pojavljajo razni nadomestki – umetna sladila, ki ne vsebujejo glukoze, ogljikovih hidratov, ampak so produkt moderne prehrambeno – kemične industrije.
Zakaj so bolečine hujše ponoči?
Ste že večkrat menili, da niste tako hudo bolni, potem pa so se ponoči vaši simptomi tako poslabšali, da vam je bilo žal, da prej niste poiskali zdravniško pomoč. Preverite, zakaj se simptomi nekaterih bolezni poslabšajo prav ponoči.
To pomeni tri do petkrat večje tveganje za infarkt
Ljudje se še ne zavedajo dovolj, kako nevarna je sladkorna bolezen. Bolniki imajo, če se ne zdravijo in ne upoštevajo navodil za spremembo življenjskega sloga, kar za tri do petkrat večje tveganje za infarkt. Sladkorna bolezen je pravzaprav eden njegovih največjih dejavnikov tveganja. A kar 40 odstotkov sladkornih bolnikov, ki so doživeli infarkt, je za svojo bolezen izvedelo šele po tem stresnem dogodku. Pravzaprav do mnogih zapletov pride, ker ljudje niti ne vedo, da to bolezen imajo.
Smo v Sloveniji nezadostno preskrbljeni z vitaminom D?
V maščobi topen D-vitamin je ključnega pomena za pravilen razvoj, rast in ohranjanje zdravja od rojstva do smrti. Eden najpomembnejših D-vitaminov je vitamin D3. Odgovoren je za vrsto funkcij v človeškem telesu, med drugim za ohranjanje zdravih kosti in pravilno delovanje imunskega sistema.
Martinova pojedina je lahko okusna in zdrava
Martinovo ne slovi kot najbolj zdrav praznik, čeprav lahko dejansko to zelo hitro postane. Je pravi čas, da si privoščite manj znano gosje ali račje meso ter odštejete več denarja za buteljko res dobrega vina.
Poznate recept za dolgo in kakovostno življenje?
V številnih medijih lahko vsakodnevno zasledimo tako imenovane recepte za dolgo življenje. Zasuti smo z informacijami, kaj je idealen življenjski slog, kako se prehranjevati in na kakšen način razmišljati, da bi se čim bolj uspešno spopadali s stresom. A vprašanje, ki se pri tem poraja, je, kaj je res in kaj je le balast? Kako močno ste pripravljeni slediti vsemu, kar vam strežejo novodobni guruji zdravega življenja in nenazadnje – že imate svoj recept, s katerim jadrate skozi življenje?
V Sloveniji ima več kot 60 odstotkov ljudi zvišan holesterol v krvi. Ste med njimi?
Dve tretjini odraslih Slovencev imata zvišan holesterol, ki je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Zato je za zdravo in kakovostno življenje zelo pomembno, da redno spremljamo vrednosti holesterola in ljudi ozaveščamo o njegovih škodljivih učinkih. O tem so na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je organiziralo Združenje kardiologov Slovenije, govorili vodilni slovenski strokovnjaki.
Na kakšen način lahko preventivno preprečimo gnilobo zob?
Zobna gniloba je poleg prehlada in obolenja dlesni najpogostejša tegoba človeštva. Če je ne oskrbimo, se okvara veča in na koncu uniči zob. Kako se preventivno zaščititi?
Največje grožnje našemu zdravju v letu 2019
Svetovna zdravstvena organizacija je zavračanje in oklevanje pri cepljenju, ki je dostopno, uvrstila na listo deset največjih groženj zdravju, s katerimi se je svet spopadal v letu 2019.
Nutricistka rakrila lepotno skrivnost številnih zvezdnic
Kimberly Snyder, nutricistka, katere metode uporabljajo tudi znane zvezdnice, kot sta Drew Barrymore in Olivia Wilde, je v svoji knjigi odkrila skrivnosti mladostnega videza.
Koliko mleka lahko spijemo na dan?
Na dan je priporočljivo spiti od 4 do 6 decilitrov mleka, pove Živa Lavriša, raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko. Seveda lahko del tega mleka zaužijemo tudi z mlečnimi izdelki. Izogibati se mu morajo le ljudje z laktozno intoleranco ali alergijo na mleko. A pri alergiji ne pomaga uživanje mleka brez laktoze, saj težave povzročajo mlečne beljakovine.
Pomemben del zdrave hrane, na katerega pozabljamo
Vse bolj se navajamo, da v vsakodnevno prehrano vključujemo različna polnovredna žita, stročnice, zelenjavo ... Na semena pa kar nekako pozabljamo. Najbrž zato, ker na prvi pogled zaradi svoje majhnosti delujejo nepomembna. Oreščke si še privoščimo za malico. Na bučna, sončnična, sezamova ali lanena semena pa pogosto pozabimo, čeprav so izredno zdrava.
Tihi ubijalec, ki lahko vodi tudi v kap
Visokemu krvnemu tlaku pravijo tudi tihi ubijalec. Je najpogostejši vzrok srčno-žilnih bolezni. "Mi pa ne želimo, da bi bil prvi dogodek, ki nas opozori, da ima oseba visok krvni tlak, možganska kap ali nek drug srčno-žilni dogodek," pove prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstavnica Združenja zdravnikov družinske medicine. Zato je dobro, da si krvni tlak vsaj enkrat letno preventivno izmerimo.
Živila, ki bi jih morali jesti, ko je zunaj mraz
Ni pomembno, kateri datum je zapisan na koledarju. Vedno se moramo tako pri oblačenju kot pri tem, po kakšni hrani posežemo, prilagoditi vremenu, pravi naturopatinja Erika Brajnik. Preberite si, kaj priporoča, kadar postane mrzlo.
Trdi, da je z vegansko dieto pozdravila hudo luskavico
Ženska, ki je bojevala bitko s hudo obliko luskavice več kot 35 let, trdi, da je bolezensko stanje kože pozdravila zgolj s pomočjo veganske diete.
Kako zaščititi kožo obraza, ustnic in rok?
Vaša koža je v jesenskih dneh izpostavljena velikim spremembam temperature med zaprtimi in odprtimi prostori, stalnim nihanjem vlažnosti zraka in tudi vetru ter višinskemu soncu, če hodite po hribih, zato je negi kože v jesenskih dneh treba posvetiti posebno pozornost, da ohranite njeno prožnost in vitalnost.
Limona, kurkuma, ingver in česen: ali resnično pomagajo pri krepitvi imunskega sistema?
Poleg splošnih smernic o krepitvi imunskega sistema, kot so opustitev kajenja, redno gibanje in telovadba, ohranjanje zdrave telesne teže, opustitev alkohola, zadosten spanec in čas za počitek, zmanjšanje stresnih dejavnikov ter higiena rok, je vsekakor še posebej pomembna in vplivna zdrava prehrana. V obdobju jeseni je zato priporočljivo povečati količino zaužite zelenjave in sadja.
Kislo zelje zelo prispeva k zmanjšanju telesne teže
Prvi hladnejši dnevi že dišijo po domači kuhinji. Segedin in sarme so z namenom jedi za jesenke in zimske dni, saj zelje vsebuje vse, kar človeško telo potrebuje, da bi okrepilo imunski sistem in se pripravilo na nižje temperature.
Zaščitite svoje lase pred jesenskimi temperaturami
Hladna jesenska jutra in večeri vplivajo na vašo kožo, ravno tako pa tudi na lase. Težave z lasmi se lahko v jesenskih dneh okrepijo, zato je pomembno, da jim posvetite dovolj pozornosti in nege.
Se boste zaradi krompirja res zredili?
"To, da se med hujšanjem ne sme jesti krompirja, je neumnost," takoj jasno pove prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš, ki vsakodnevno ljudem pomaga do bolj zdrave teže. Preberite si, zakaj si ga lahko tudi, ko se trudite izgubiti odvečne kilograme, privoščite brez slabe vesti in z veliko užitka.
Kakšna je resnica o zloglasnem glutenu?
Obstaja celiakija. Avtoimunska bolezen, ki prizadene celo telo, je pa posledica preobčutljivosti na gluten. Bolniki se morajo celo življenje držati stroge brezglutenske diete. "A če celiakije nimate, vam odrekanje glutenu najverjetneje ne koristi," pravi prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš. Zakaj je torej gluten postal nekaj, česar se mnogi bojijo tako kot nasičenih maščob in sladkorja?
Je debelost mladih posledica genetskih dejavnikov?
Na razvoj debelosti, poleg vpliva genetske predispozicije, odločilno vplivajo tudi dejavniki okolja, kot so prehrana, telesna dejavnost, onesnaževalci okolja in med drugim tudi motnje spanja.
