bolnika
Psoriaza je ena od najpogostejših bolezni kože
Za luskavico so značilni občasni izbruhi značilnih izpuščajev, ki se kažejo z ostro omejenimi pordelimi in luskastimi žarišči.
Kakšne so povprečne čakalne dobe?
Naš način življenja in geni, ki so nosilci dednih lastnosti, lahko vplivajo na zdravje ter povzročijo različna bolezenska stanja. Velikokrat nas bolezen preseneti, dobimo jo nenadoma in nanjo ne moremo vplivati. Pomembno pa je, da takrat čim prej začnemo z zdravljenjem.
Kaj povzroča sindrom razdražljivega črevesja?
Sindrom razdražljivega črevesa naj bi ugotovili pri kar polovici bolnikov, ki obiščejo specialistično gastroenterološko ambulanto. Običajno se pojavi v zgodnji odrasli dobi in srednjih letih, pri ženskah pa naj bi bil dvakrat pogostejši kot pri moških.
Najbolj priljubljen poseg v Sloveniji ostaja preoblikovanje prsi ter telesa
Naše telo nas vodi skozi celo življenje, skrbi za vse procese in pogoje, ki so potrebni za normalno delovanje, prav zato pa bi ga morali obravnavati in zanj skrbeti kot za tempelj, ki si zasluži spoštovanja.
Akutna bakterijska bolezen, ki je lahko smrtno nevarna
Potek bolezni je hiter, simptomi in znaki pa so na začetku nespecifični in močno podobni gripi. Ker je bolezen lahko smrtno nevarna, 1 od 5 preživelih ima hude trajne posledice, je pomembno, da se zavedamo pomena preventive, izobraževanja in ustrezne zaščite.
Kila običajno nastane v predelu, kjer mišice trebušne stene oslabijo
Hernija, ki ji pogovorno rečemo kila, je izbočenje dela črevesja skozi šibki del trebušne stene. Dejavnika tveganja sta predvsem debelost in dvigovanje težkih bremen. Delimo jih na podlagi mesta, kjer se pojavijo. Katere vrste poznamo in kako lahko ukrepamo?
Rak jeter spada med manj pogosta rakava obolenja v Sloveniji
Po podatkih Europacolon Slovenija v naši državi za rakom jeter letno zboli nekaj več kot 200 ljudi. Najpogostejši jetrni tumor je hepatocelularni rak, ki se pojavlja predvsem pri moških nad petdeset let. Kakšni so simptomi, kako lahko ukrepamo, kakšna so pričakovanja, ko je govora o raku jeter?
K nastanku aken prispevajo številni dejavniki, najpogostejša je dedna nagnjenost
Že dolgo je znano, da so akne in druge nečistoče na koži ne le mladostniška težava, pač pa jih imajo tudi odrasli. K njihovemu nastanku prispevajo številni dejavniki, med katerimi je najpogostejši dedna nagnjenost.
Dr. Mirjana Radovanović: Pri alkoholizmu ogromno vlogo igra 'biološka ranljivost'
Z manj tveganim pitjem alkohola po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje označujemo količino alkohola, ki za večino zdravih odraslih ljudi pomeni relativno majhno tveganje, da bi škodovala našemu zdravju. A ta količina ni priporočljiva. Z dr. Mirjano Radovanović, dr. med., spec. psih., smo se pogovarjali o tem, kdaj lahko pri uživanju alkohola govorimo o zlorabi, kakšni so znaki in simptomi, kako vpliva na dinamiko družine, kakšni so genetski faktorji pri tej bolezni in kako zelo je naša družba na eni strani še vedno zelo tolerantna do alkohola, na drugi strani pa sta bolezen odvisnosti od alkohola in zdravljenje le te še vedno precej stigmatizirana.
Maša Bastarda: Demenca je bolezen, ne del zdravega staranja
Spominčica, Alzheimer Slovenija, je Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Kot takšno je samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno in strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Z univ. dipl. soc. del. Mašo Bastarda smo se pogovarjali o tem, kako odreagirati, če na ulici srečamo osebo z demenco in o samem pomenu ozaveščanja ljudi o demenci.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Kaj je celiakija?
Celiakija ni 'smer prehranjevanja', še manj pa, kot poudarja Jana Ačko iz Komisije za prehrano Slovenskega društva za celiakijo, zgolj in samo 'občutljivost na gluten'. Gre za kronično avtoimuno bolezen, ki tudi v sodobni medicini velja za neozdravljivo.
Kako ravnati ob piku ose?
V teh dneh so ose izjemno nadležne, še posebej ko moramo v času kosila kriliti z rokami in odganjati ose, namesto da bi lahko v miru pojedli obrok. A kaj storiti, če osa piči, in kdo mora biti pri piku še posebej previden. Preverite spodaj.
Vas mučijo bolečine in mravljinčenje v zapestju?
Da bi ublažili tisti neprijeten občutek mravljinčenja ter pekoče bolečine v zapestju, ki jo pripisujejo predvsem ponavljajočim se enoličnim gibom, si lahko pomagate kar sami, v primeru hujših in dolgotrajnejših težav pa le obiščite zdravnika.
Veronika iskreno o svoji bolezni: "Ves čas sem si govorila, da bo minilo, da bo kri izginila. Ampak ni."
Med kronične vnetne črevesne bolezni uvrščamo ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Oba potekata navadno v obliki izmenjujočih se zagonov vnetja in različno dolgih obdobij, v katerih je bolnik brez težav. Vzroki za obe bolezni ostajajo slabo pojasnjeni.
Kako delujejo homeopatska zdravila?
V slovenske lekarne prihaja 17 homeopatskih zdravil, ki jih boste lahko kupili brez recepta. Prav zato je pomembno, da veste, kako homeopatsko zdravljenje poteka in kako zdravila pravzaprav delujejo.
Dr. Marija Pfeifer: 'Brez hormonov ni življenja. In če so uravnovešeni, se bolje počutimo.'
Ko pomislimo na hormone, se največkrat spomnimo na estrogen, testosteron ali kortizol, toda v našem telesu jih je še več. “Čisto v vsakem delu našega telesa delujejo,” pove prof. dr. Marija Pfeifer. "Brez hormonov ni življenja. In če so uravnovešeni, se tudi mi bolje počutimo." Kako pa dosežemo, da so naši hormoni v ravnovesju?
Edina bolezen srca in ožilja, katere pogostost v zadnjem času narašča
Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo kar najboljše terapije in spremembo načina življenja ter tako še naprej počnemo stvari, ki so nam pri srcu.
Kako se spopadate s strahovi?
Vsi se soočamo s strahovi ter občutki tesnobe in panike. Nekateri boljše, drugi slabše. Kadar pa se z njimi sploh ne moremo spopasti, nam brez ustreznega zdravljenja lahko močno ovirajo življenje. O anksioznih motnjah smo govorili s POPovo psihologinjo, dr. sci. Andrejo Pšeničny, univ. dipl. psih.
Kako najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake možganske kapi
Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja. Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju. Tokrat je to 12. maj.
To je treba vedeti, ko se pojavi rak
Pomembno je, da ga čimprej odkrijemo in da ga zdravimo na najsodobnejši način. A zavedati se je treba, da spoprijemanje z boleznijo ni le zdravljenje telesa. Veliko ljudi potrebuje tudi psihološko pomoč, saj se znajdejo v duševni stiski. Vendar pa si tega veliko krat ne upajo priznati, pravi psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri zaradi lastnih pričakovanj, da bi morali biti sami dovolj močni, drugi tudi zaradi strahu pred morebitno zaznamovanostjo v očeh okolice.
Izvedeli ste, da je za hudo obliko raka zbolel vaš prijatelj. Kaj storiti?
Rak zagotovo poseže na vsa področja človekovega življenja. Človekov položaj v skupnosti se spremeni, kadar zboli za rakom. Sem spadajo medosebni odnosi, razmišljanje o lastni karieri, razmišljanje o življenju. Gre namreč za celostno področje. Kako in na kakšen način nuditi podporo bolniku pri rehabilitaciji, nam je svetovala dr. Vesna Radonjič Miholič, specialistka klinične psihologije.
Petrovec: To je trenutno najboljša in zanesljiva metoda dokazovanja okužbe
Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec pravi, da si želijo potrditi več okužb z novim koronavirusom. A če bi testirali vse z znaki okužbe, bi lahko ostali brez kakovostnih reagentov, ključnih za izvajanje testiranja. Teh zdaj na svetovnem trgu primanjkuje.
Psihologinja razkriva najboljši način za premagovanje nespečnosti
Kognitivno vedenjska terapija trenutno velja v svetu in pri nas *za najboljši način zdravljenja nespečnosti. S tem področjem se v UKC Ljubljana ukvarja klinična psihologinja Vita Štukovnik, ki smo jo vprašali, kako terapija poteka in kaj bi morali vedeti, če imate težave s spanjem. S kognitivno vedenjsko terapijo se te običajno začnejo izboljševati že v nekaj tednih.
Kakšni so simptomi, vzroki in zdravljenje pljučnice
Pljuča so največji del dihal in skoraj povsem zapolnjujejo naš prsni koš. V njih se iz ozračja izmenjuje kisik z ogljikovim dioksidom iz tkiv. Pljuča ne pozabljajo in se ne obnavljajo, zato je skrb zanje izjemno pomembna.
Bi pravočasno prepoznali Alzheimerjevo bolezen?
Specialistka nevrologije dr. Milica Kramberger nam je razložila, da je napredovanje te sicer neozdravljive bolezni mogoče občutno upočasniti, če je le odkrita pravočasno.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.
Koronavirus: kako se ustrezno zavarovati?
V Sloveniji ta trenutek ni potrjenega primera okužbe s koronavirusom in ni razloga za preplah, je danes zagotovil minister za zdravje Aleš Šabeder. Vendar pa, kot je opozorila infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, skoraj ni več dvoma, da se bo virus pojavil tudi pri nas. Kako se pred njim zaščititi?
''Sprejeti moraš, da je zdravje za vedno izgubljeno''
Multipla skleroza je bolezen, ki je neozdravljiva, a z njo v Sloveniji živi okoli 3000 ljudi. Med nimi tudi predsednica društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renata Žohar, ki pojasni, da multipla skleroza pomeni, da je zdravje za vedno izgubljeno. Kljub temu obstajajo načini, s katerimi lahko bolnikom olajšajo bolezen in blažijo simptome.
Kljub epilepsiji ni nikoli nehala plesati
Slikar Rihard Jakopič je imel epilepsijo. O tem, kako je živeti s to boleznijo, je v svojem delu spregovorila ena najuspešnejših sodobnih dramatičark Simona Semenič. Epilepsija velja za najpogostejšo nevrološko motnjo, tako pri odraslih kot otrocih. A kot opozarjajo strokovnjaki, družba premalo razume, da se pri vsakem pokaže drugače. Danes 20-letni Daši kljub diagnozi nikoli ni bilo treba prenehati treningov plesa. Je večkratna evropska in svetovna prvakinja.
