duševno stanje
Kdaj je glavobol lahko nevaren?
Na svetu ni človeka, ki se ne bi soočil z bolečino. Spremlja nas vse od rojstva in čeprav nikoli ni prijetna, je velikokrat opozorilni znak za težave. Lahko nas opozori, da se v našem telesu dogaja nekaj neprijetnega, na kar je potrebno biti pozoren. Včasih zahteva obisk zdravnika, pogosteje pa ob nenadni bolečini zadostujejo že protibolečinska sredstva. Pri izbiri teh velja biti previden – vsebujejo namreč različne sestavine, od česar je odvisen tudi njihov učinek.
Joga in duševno zdravje
Joga izhaja iz sanskrtske besede juji, kar pomeni ‘zveza’ in opredeljuje starodavno prakso, ki združuje um in telo. Za jogo je značilno, da vključuje dihalne vaje, meditacijo in različne položaje, ki spodbujajo sprostitev in zmanjšujejo stres. Redna vadba prinaša številne koristi tako za duševno kot za telesno zdravje, v nadaljevanju pa izpostavljamo predvsem tiste, ki jih je doslej podprla tudi znanost.
Zanimiva dejstva o sanjah
Približno eno tretjino svojega življenja prespimo, v tem času pa tudi sanjamo. Čeprav obstaja veliko teorij, ki pojasnjujejo, zakaj sanjamo, nihče od strokovnjakov ne razume povsem njihovega namena ali kaj točno sanje pomenijo. Nekateri raziskovalci menijo, da imajo simbolni pomen, drugi pa verjamejo, da so povezane z s tem, kar se nam dogaja, ko smo budni.
Ste kronično nezadovoljni?
Osnovna predpostavka človeškega vedenja je, da iščemo užitek in dobro počutje ter se skušamo izogniti bolečini in neprijetnim občutkom. A včasih se zdi, da nekateri pravzaprav gojijo slabo voljo, zagrenjenost in nezadovoljstvo. Tudi če jim v življenju ničesar ne manjka in nimajo nikakršnega razloga za nerganje, se kar naprej pritožujejo. Nekateri pravijo temu kronično nezadovoljstvo, v zadnjem času pa se pojavlja celo termin zasvojenost z nesrečo.
Racionalizacija kot obrambni mehanizem
Racionalizacija je eden od obrambnim mehanizmov, s katerim skušamo z logično razlago utemeljiti oziroma opravičiti čustva, odnose in vedenja, ki so sicer splošno nesprejemljivi. Gre torej za poskus utemeljitve nemoralnega in odstopajočega, kar lahko imenujemo tudi oblika samoprevare.
Kaj je čustvena zrelost?
Čustvena zrelost zajema različna vedenja in notranje mehanizme (samo)nadzora. Vključuje sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter zmožnost občutiti hvaležnost, sprejemati lastne napake, prepoznavati potrebe in postavljati zdrave meje. Je ena od temeljnih elementov srečnega in izpolnjenega življenja.
Hipnoterapija: kako deluje in ali je varna?
Čeprav mnogi še vedno menijo, da je hipnoza le 'salonski trik', je lahko odgovor na marsikatero, tudi težko zdravstveno težavo – seveda če jo izvaja usposobljen strokovnjak.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
10 razlogov za srbečico kože
Srbeča koža, z ali brez izpuščajev, je lahko nadležna iz več vidikov, a prav preko največjega organa se navadno odražajo stvari, ki se dogajajo v notranjosti telesa. Predstavljamo deset najpogostejših razlogov za srbečo kožo, ki so jih navedli na miss7zdrava.
Zakaj je pomembno najti smisel in namen življenja?
V življenju skoraj na vsakem koraku naletimo na idejo, da je bistveno najti srečo. Če najdemo srečo, imamo vse. A to miselno perspektivo je morda celo bolje obrniti na glavo. Čeprav je sreča v življenju pomembna, nam pomaga bore malo, če nimamo življenjskega smisla. Iskanje smisla in namena je za počutje enako pomembno kot iskanje sreče, če ne celo bolj, ker nas le osmišljeno življenje vodi do dolgotrajnega zadovoljstva, boljših odnosov in uresničenega poslanstva.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
Medicinska hipnoza: z nezavednim do boljšega življenja
»Dovoli si videti, česar si ne dovoliš videti,« pravi znana misel priznanega hipnoterapevta Ericksona. Hipnoterapevtske metode postajajo vse bolj priljubljene, a izraz hipnoza pri nekaterih še vedno vzbuja številne pomisleke, dvome in napačna prepričanja. Čeprav obstaja več vrst hipnoze, se medicinska oziroma klinična veja izvaja v terapevtske namene, torej za lajšanje psihičnih in nekaterih fizičnih tegob, izvajajo pa jo le usposobljeni hipnoterapevti.
Tipi osebnosti in prilagajanje koncu pandemije
Čeprav mnogi čutijo neizmerno olajšanje in navdušenje zaradi postopnega vračanja v ’normalno’ življenje, vsi ne doživljajo enakega vznemirjenja pri prehodu v svobodnejše obdobje. Razlike v doživljanju so v veliki meri odvisne od tipa osebnosti.
7 manj znanih vrst terapevtskih pristopov
Čeprav vsi poznamo psihoterapijo in svetovanje, na področju pomoči ljudem obstaja še veliko zanimivih pristopov, ki so lahko v pomoč klasičnim oblikam. Terapija s peskom, glasbo, knjigami, petjem, živalmi – to so le nekatere od zanimivih in nadvse sproščujočih metod, ki pomagajo pri različnih težavah s stresom, čustvovanjem ali težjih duševnih motnjah.
Vpliv barv na čustva, vedenje in zdravje
Ali spadate med tiste, ki jih rumena barva vznemirja? Vas modra zaziba v sproščeno in mirno stanje? Se odenete v črno, ko si želite miru? Nekateri psihologi in umetniki že dolgo verjamejo, da lahko barva vpliva na razpoloženje, občutke in čustva. V nadaljevanju preverite, zakaj je barva tako močna sila v našem življenju in kakšne učinke ima na naše počutje.
Biologija človeka pri stradanju: Ko kalorije postanejo ''zlato''
William Shakespeare je v znameniti zgodovinski drami Julij Cezar v enem izmed govorov opisal Gaja Kasija Longina, ki se je po vojni vrnil v Rim, kasneje pa sodeloval pri zarotniškem umoru Cezarja, z naslednjimi besedami: "Videti je lačen in preveč razmišlja, takšni ljudje pa so izjemno nevarni.''
Prim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med.: Gre za to, da je v integrativni medicini izjemen potencial
Zagotovo ste že slišali za alternativno medicino, manj verjetno pa je, da poznate tudi integrativno in komplementarno medicino. V poplavi informacij – preverjenih, pa tudi tistih nepreverjenih – nas je zanimalo, katere metode in oblike komplementarnega zdravljenja so sploh preverjene in znanstveno potrjene ter katere ne, navsezadnje pa, kako je to področje urejeno pri nas. Govorili smo s prim. prof. dr. Zmago Turkom, dr. med. revmatologije in akupunkturologom, ki velja za začetnika in enega največjih zagovornikov komplementarne medicine pri nas.
Ko se ti zdi, da nimaš nikogar in se nihče ne zmeni zate ... Kako se spoprijeti z občutki osamljenosti?
Ta občutek naj bi se vse pogosteje pojavljal pri mlajši populaciji. Kaj lahko narediš sam, kdaj je dobro, da poiščeš pomoč, predvsem pa, česa se moraš zavedati?
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
Kakšna je razlika med lenobo in odlašanjem?
Sta lenoba in odlašanje le dve različni besedi za isto stvar? Ne. Odlašanje je aktiven proces, pri katerem namesto naloge, ki bi jo morali opraviti, počnemo nekaj drugega, manj obremenjujočega. Nasprotno pa lenoba kaže na apatijo, neaktivnost ter nepripravljenost na ukrepanje.
Vse, kar morate vedeti o bipolarni motnji
Bipolarna motnja je duševna bolezen, ki jo zaznamujejo skrajni premiki v razpoloženju. Simptomi lahko vključujejo zelo čustveno povišano razpoloženje, imenovano manija. Vključujejo lahko tudi epizode depresije. Bipolarna motnja je znana tudi kot bipolarna bolezen ali manična depresija.
Tehnike sproščanja so ključ do notranjega miru
Med vsemi izzivi, s katerimi se svet sooča med trenutno pandemijo covida-19, so psihični pritiski eni od največjih. Sprožilci stresa, tesnobnih občutij in celo večjih psihičnih težav so povsod okoli nas. Izguba službe, finančne težave, skrb za zdravje najbližjih, družbena osamitev in pomanjkanje stikov z najbližjimi – to je le nekaj najpogostejših. Borba s kolektivno negotovostjo je tako postala nekaj običajnega. Tokrat vam predstavljamo nekaj priljubljenih tehnik sproščanja, ki vam lahko pomagajo na poti do notranjega miru in boljšega počutja.
8 najpogostejših obrambnih mehanizmov
Humor, zanikanje, regresija in projekcija je le nekaj obrambnih mehanizmov, ki nam pomagajo pri soočanju z neprijetnimi dogodki, mislimi in čutenji. Ideja obrambnih mehanizmov izhaja iz psihoanalitične teorije, ki osebnost vidi kot interakcijo med tremi komponentami: id, ego in superego. Obrambni mehanizmi so sicer naraven del psihološkega razvoja, njihovo poznavanje pa nam pomaga razumeti lastno vedenje in vedenje drugih. Preverite, zakaj nekateri vsako situacijo obrnejo na smeh in zakaj drugi zanikajo obstoječe stanje.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Prva pomoč za izboljšanje odpornosti
Dobro delujoč imunski sistem je prvi korak do zaščite pred bakterijami in virusi, zato je prav, da mu namenite več pozornosti, da boste ostali zdravi.
8 mitov o paničnih napadih
Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.
Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?
Besedno zvezo 'živčni zlom' velikokrat v vsakodnevnem pogovoru slišimo kot nekakšno frazo. Kaj dejansko je živčni zlom, kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati, ko postanejo vsakodnevni izzivi prezahtevni?
12 tipov spolne usmerjenosti
Spolna usmerjenost ali spolna orientacija se nanaša na vzorec čustvene, romantične in spolne privlačnosti do osebe določenega spola. Spolnost je pomemben del tega, kdo smo kot ljudje. Poleg sposobnosti razmnoževanja nas spolnost opredeljuje tudi na način, kako se doživljamo in kako se fizično navezujemo na druge. Najpogostejše oblike spolne usmerjenosti so heteroseksualnost, homoseksualnost in biseksualnost, poleg omenjenih pa izpostavljamo še 10 ostalih, ki so nekoliko manj znane.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
8 oblik sreče
Že Aristotel je nekoč dejal, da je sreča smisel in namen življenja, cilj in konec človeškega obstoja. Biti srečen, zadovoljen in živeti izpolnjeno življenje je želja slehernega posameznika, iskanje sreče pa je eno najpogostejših človekovih iskanj – v veliko primerih tudi nedosegljiv cilj. Na našo srečo pa ima ’izkušnja sreče’ veliko nians, ki jih imenujemo veselje, navdušenje, hvaležnost, ponos, optimizem, humor, zadovoljstvo in ljubezen.
