duševno stanje
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Soodvisni odnosi: Zakaj lepa dekleta ljubijo barabe?
Odnosi z drugimi so že od nekdaj kompleksni, prežeti z najrazličnejšimi čustvi, vzdušjem, doživljanjem in igrajo pomembno vlogo pri tem, kakšno bo naše življenje. Poznamo več vrst odnosov, ampak zagotovo je eden od najbolj »uničujočih« soodvisni odnos, v katerem bomo vedno znova podoživljali vso preteklo bolečino. Kako jo premagati?
Čustva in vrste čustvenih odzivov
Različne vrste čustev vladajo v našem vsakdanjem življenju, na podlagi teh pa se odločamo in sprejemamo odločitve, ko smo srečni, žalostni, jezni, v dolgočasju ali pa celo frustrirani. Aktivnosti, hobije in različne okoliščine izbiramo na podlagi čustev, razumevanje teh pa nam pomaga pri lažjem krmarjenju v življenju. Kaj sploh so čustva in kakšni so čustveni odzivi?
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Se bojite osamljenosti? Niste edini. Kako si pomagati?
Približno 42 odstotkov milenijcev se bolj boji osamljenosti kot diagnoze raka. Leta 2017, ko so to raziskavo opravili, so osamljenost opredelili kot epidemijo.
3 temelji duševnega zdravja, ki so ključnega pomena za srečno življenje
V zadnjih letih smo priča vse večji ozaveščenosti o pomenu duševnega zdravja. Veliko je govora o izgorelosti, čuječnosti, depresiji ter ostalih trendih in tegobah sodobnega časa. Rezultat tega je vztrajno rušenje tabujev in zavedanje, da smo predvsem sami odgovorni za svoje počutje. V povezavi s to temo izpostavljamo tri stebre duševnega zdravja, ki so ključnega pomena za izpopolnjeno, kakovostno in srečno življenje.
Kako preko čuječnosti vzpostaviti stik s samim seboj?
Stres v življenju je neizogiben in zdi se, da ga je čedalje več. Ljudje s polnimi urniki moramo biti neprestano aktivni in dostopni. Vse to pa vpliva na naše duhovno stanje in duševno zdravje. Ko se začnemo odmikati od narave, se pravzaprav odmikamo sami od sebe. Kako znova vzpostaviti stik s seboj in kakšne tehnike pri tem uporabiti, nam je svetovala Anja Kurent, BA.Pth spec. sist. družinske psihoterapije.
Kako se spopadate s strahovi?
Vsi se soočamo s strahovi ter občutki tesnobe in panike. Nekateri boljše, drugi slabše. Kadar pa se z njimi sploh ne moremo spopasti, nam brez ustreznega zdravljenja lahko močno ovirajo življenje. O anksioznih motnjah smo govorili s POPovo psihologinjo, dr. sci. Andrejo Pšeničny, univ. dipl. psih.
S hipnozo proti kajenju, stresu, tremi ...
Radi bi premagali tremo, prepričujemo se, da pa le ni nič takega, če moramo stopiti na oder in kaj povedati ... A ne gre. Vemo, kako nam kajenje škoduje. Poskušamo prenehati. A vsakič znova rečemo, da bomo pokadili še zadnjo cigareto ... Nekaterih stvari v življenju ni lahko spremeniti. Z izvajalko hipnoz Špelo Plemelj smo se pogovarjali, kako nam pri tem lahko pomaga hipnoza.
Kdaj je pravi čas za samozdravljenje?
V življenju prehajamo v obdobja in odnose, ki nas kdaj tudi ranijo, izkušnje pa so lahko za nas boleče, zato nas naš organizem preko samozdravilnega mehanizma opozarja, kdaj se moramo ustaviti, poglobiti vase, se soočiti s težavami ali umakniti od okolja in ljudi, ki na nas vplivajo negativno.
Ko človeški um napade bolezen - shizofrenija
O številki shizofrenih bolnikov v Sloveniji, lahko zaenkrat ugibamo prek podatkov o pogostosti te bolezni v svetovnem merilu, lastnih epidemoloških raziskav namreč kljub njeni porasti še nimamo. Če ima to bolezen približno odstotek ljudi, pa jih je v Sloveniji torej okoli 20.000. Gre za eno tistih tematik, ki še vedno spadajo pod tabu teme. Med obolelimi za shizofrenijo je lahko tudi kdo od vaših znancev, družinskih članov ali pa ste sami žrtev te zahrbtne psih(ot)ične bolezni. Vkolikor pa jo pravočasno prepoznate in zdravite, lahko z njo živite normalno življenje.
Navade, ki poslabšajo tesnobne motnje
Občutki zaskrbljenosti, napetosti, strahu, ki se vsake toliko pojavijo pri vsakem izmed nas, so nekaj običajnega. Ko pa se razvijejo do te mere, da vplivajo na splošno kakovost življenja, je čas za temeljito spremembo življenjskega sloga, načina razmišljanja in aktivno delo na sebi. Zbrali smo nekaj najpogostejših navad, ki lahko vplivajo na poslabšanje tesnobe, zato je dobro, da jih znamo omejiti.
'Obup. Hčerke nikakor ne morem zadržati doma, zdaj ko je virus ...'
Hčerke nikakor ne morem zadržati doma, zdaj ko je virus ... Hodi h kolegici in k prijateljem. Groza. Kaj naj naredim, sem čisto na tleh. Res je, da so vsi blizu, ampak vseeno ne spoštuje nobenih pravil. Obup.
Sprostitvene tehnike, ki učinkovito delujejo proti stresu
Večina ljudi si pod pojmom sprostitev predstavlja kavico s prijateljem ali ogled filma po napornem dnevu. Že res, da so to aktivnosti, ki nedvomno vzbujajo dobro razpoloženje, ne pomagajo pa pri zmanjševanju škodljivih učinkov stresa. Za učinkovito borbo proti stresu moramo namreč aktivirati naravni sprostitveni odziv telesa, kar lahko storimo z različnimi sprostitvenimi tehnikami.
Nasveti za lažje skupno bivanje družine v samoizolaciji
Zaradi določenih ukrepov, med katerimi je tudi delo od doma in začasna ukinitev pouka v vzgojnoizobraževalnih ustanovah, smo primorani spremeniti tempo svojega življenja. Večina delavnih družin se namreč zaradi polnega urnika prej ni pogosto videvala. Zjutraj so vsi člani družine hiteli po svoje, dan je potekal v službah ali šolah in vrtcih, le dve do tri ure zvečer so ostale za družino. Kaj pa zdaj?
Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni so vedno pogostejše
Histerija je duševna motnja, ki nastane zaradi intenzivne anksioznosti človeka. Kljub temu, da so jo v preteklosti pripisovali zgolj ženskam, pa danes vemo, da se lahko histerija pojavi pri obeh spolih. Pogostejša pa je pri ženskah v starosti med 14 in 25 letom.
'Zelo me je pretreslo, ko sem spraševala bolnike o tem, kakšne težave pestijo njihove bližnje'
Ko človek zboli za težjo obliko bolezni, se nenadoma vsuje na tisoče vprašanj. Med drugim tudi, ali nekaj časa obdržati diagnozo kot skrivnost ali povedati družinskim članom in prijateljem. Kdaj povedati, komu povedati? Predvsem pa, kako takšno informacijo podati svojim otrokom, mlajšim in najstnikom? O tem smo se pogovarjali z dr. Vesno Radonjič Miholič, specialistko klinične psihologije.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.
Človek, ki razmišlja o samomoru
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije smo v Sloveniji glede na število samomorov nad evropskim povprečjem. V letu 2018 je bilo 17,08 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, na evropski ravni pa samomorilni količnik znaša 11. Vendar v zadnjih dvajsetih letih števil samomorov upada, in sicer za približno 30 odstotkov. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v preteklem letu, je namreč najnižji od leta 1965.
Psihiatrinja svetuje, kako pomagati mladostniku v stiski
Čas, ko mladostnik postaja odrasel človek, je poln čeri, ki se jim ni vedno lahko ogniti, zato ni nič čudnega, da jih v tem občutljivem obdobju toliko zadene vsaj ob kakšno. Kako priskočiti na pomoč, smo se pogovarjali s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.
6 mitov o duševnem zdravju
Kljub hitremu razvoju na vseh področjih delovanja, smo v današnjem času ponekod še vedno priča širjenju nepreverjenih informacij, izogibanju določenim temam in posploševanju, ki bolj kot kar koli drugega spominja na ‘čenče’. Ko je posredi govor o duševnem zdravju, pa vse skupaj dobi še toliko večje razsežnosti, zlasti v okoljih, kjer je izobrazbena struktura nižja. V izogib širjenju neresnic in z namenom razbiti vsaj nekaj napačnih dejstev objavljamo najpogostejše teme, ki običajno nimajo veliko povezave z resnico.
Kako se znebiti jesenske anksioznosti?
Menjava letnih časov in posledično vremenskih razmer lahko znatno vpliva na posameznika in njegovo počutje. Ko se začne obdobje deževja in krajših dni, lahko mnogi občutijo posledice tudi na duševnem zdravju in splošnem počutju, kar se kaže v odražanju nervoze, žalosti in izgube volje do vsakdanjih aktivnosti.
'Čudežni' Greti diagnosticirali depresijo pri komaj 11 letih
Vsi poznamo deklico, Greto Thunberg, za katero mnogi trdijo, da je čudežna. Šestnajstletnica namreč namesto uživanja najstniških let, druženja s prijatelji in ukvarjanja s prvimi simpatijami, potuje po svetu in ozavešča o podnebnih spremembah. Pa je to primerno za njeno dušo in duševno zdravje, se sprašujejo mnogi zdravstveni strokovnjaki?
Žižkov rival Jordan B. Peterson se zdravi zaradi odvisnosti
Jordan B. Peterson, priznani kanadski klinični psiholog in profesor na univerzi v Torontu, se zdravi zaradi odvisnosti od zdravil proti anksioznosti. To novico je odkrila njegova 27-letna hči Michaila Peterson, saj se ji je zdelo, da je prav, da se z javnostjo odkrito pogovori o zdravstvenih težavah, s katerimi se sooča njen oče. Videoposnetek izjave je objavila na svojih družabnih omrežjih.
Ko ne uživate v življenju in le še izpolnjujete obveznosti
“Izgorelost se začne s tem, da se ženete in delate, pa niste zadovoljni. Morda se ne počutite cenjene, mislite, da za svoje delo niste dovolj nagrajeni. Morda vam niso všeč sodelavci, šef. Ali pa vam zaradi preobilice dela stvari uhajajo iz rok.” Tako zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina opiše, kaj nas lahko pripelje v stanje izgorelosti. Počutimo se vse slabše. Na koncu je telo lahko tako izčrpano, da ne moremo več niti vstati iz postelje.
Telo trpi, če je stres preveč intenziven
S stresnim odzivom nam naše telo želi pomagati, razlaga zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina. Daje nam val energije, da bi lahko dokončali nalogo, ki je pred nami. Poleg tega nam omogoči, da se osredotočimo le nanjo. Če se nam zdi naloga pomembnejša, je stresni odziv intenzivnejši. Ter obratno. Težava nastane, ko je odziv ves čas močan in se kar ne konča.
Čas je, da sebe postavite na prvo mesto
Tako za telesno kot za duševno zdravje je izjemnega pomena, da znamo prisluhniti sebi in svojim potrebam ter da si na različnih področjih v življenju postavimo prioritete. To pomeni, da se moramo naučiti reči NE, kadar nečesa ne zmoremo, da znamo presoditi, kdaj se upreti določeni razvadi, ki nam tako ali drugače škoduje, da ne vztrajamo v odnosih, ki nas ne osrečujejo in da pravočasno poiščemo pomoč, ko nas telo opozori, da nekaj ni v redu. Če ne znamo ali se bojimo reči NE, s tem sporočamo, da so nam drugi pomembnejši od nas samih, nam potrdi tudi psihologinja dr. Eva Boštjančič.
SESTRA Z ANTIEPILEPTIČNO TERAPIJO
Sestra bo stara 25 let.Od svojega 10.leta je tablete Topamax 50mg.Na pregledu za epelepsijo ni bila že 10 let,samo recepte za te tablete dviguje.V zadnjem letu se ji je duševno stanje poslabšalo,nekon...
SERTRALIN IN PRIPOROČENI TERAPEVTSKI ODMEREK
Pozdravljeni! Pred petimi leti sem zbolela za poporodno depresijo. Jemljem 100 mg Zoloft. V zadnjem času opažam, da se mi simptomi depresije, predvsem nespečnost, nemirnost, slaba koncentraci...
Prenizka telesna teža
Pozdravljeni. Stara sem 21 let. Spopadam se z nizko telesno težo. Pri telesni višini 165 cm, imam 42 kg. Zaradi prenizke tel. teže nimam menstruacije že približno 2 leti in pol. Problem je, d...
