duševno zdravje
Se zaradi nošenja mask počutite tesnobni?
Hočemo ali ne, obrazne maske so postale del našega vsakdana, in kot kaže, bodo z nami še kar nekaj časa. Čeprav so jih mnogi brez večjih težav sprejeli kot enega od preventivnih ukrepov v boju proti okužbi s koronavirusom, so tudi takšni, ki jim nošenje maske povzroča nelagodne občutke – tesnobo, ujetost, sram, celo paniko ... Izpostavljamo, kako se z njimi spopasti.
Kaj je sindrom gospe Bovary?
Ljubitelji književnosti gotovo poznajo roman Gustava Flauberta z naslovom Gospa Bovary. V njem opisuje depresivno glavno junakinjo Emmo, ki kljub zakonu neustavljivo hrepeni po romantični ljubezni in se izgublja v nerealnem dojemanju sveta. Iz tega izhaja tudi izraz bovarizem, za katerega so značilni trajno nezadovoljstvo, zanikanje resničnosti in izgubljanje v vzporednih svetovih.
8 mitov o paničnih napadih
Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.
Branje mimike pod zaščitno masko
Čeprav je koronavirus, ki je letošnje leto svet obrnil na glavo, očem neviden, so eden od zelo očitnih znakov pandemije zaščitne maske. Marsikdo je mislil, da bo njihova uporaba kratkega veka, a vse bolj očitno postaja, da bodo z nami še precej časa. Ne preostane nam torej drugega, kot da jih sprejmemo kot del življenja in se naučimo potrebnih veščin, med katere sodi tudi branje mimike. Imate tudi vi težave, ker nikoli ne veste, kaj misli in kako se počuti oseba, s katero se pogovarjate, ko nosi masko? Predstavljamo vam nekaj namigov, na kaj je treba biti pozoren.
Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?
Besedno zvezo 'živčni zlom' velikokrat v vsakodnevnem pogovoru slišimo kot nekakšno frazo. Kaj dejansko je živčni zlom, kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati, ko postanejo vsakodnevni izzivi prezahtevni?
Kaj je anoreksija nervoza?
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilna obsesija s telesno težo in zaužito hrano. Zaradi velikega strahu pred pridobivanjem teže si oseba zavestno omeji uživanje zadostnih količin hrane in postane čezmerno aktivna. Pri hujšanju si lahko pomaga tudi z odvajali in diuretiki.
12 tipov spolne usmerjenosti
Spolna usmerjenost ali spolna orientacija se nanaša na vzorec čustvene, romantične in spolne privlačnosti do osebe določenega spola. Spolnost je pomemben del tega, kdo smo kot ljudje. Poleg sposobnosti razmnoževanja nas spolnost opredeljuje tudi na način, kako se doživljamo in kako se fizično navezujemo na druge. Najpogostejše oblike spolne usmerjenosti so heteroseksualnost, homoseksualnost in biseksualnost, poleg omenjenih pa izpostavljamo še 10 ostalih, ki so nekoliko manj znane.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Tudi to je lahko krivo za slabo razpoloženje
Velikokrat poudarjamo, da ni pomembno le telesno zdravje, temveč tudi psihično in čustveno. Če nimamo 'urejene' glave, tudi telo ne more biti zdravo. Premalokrat pa se zavedamo, da četudi imamo urejene misli, niti psihično niti telesno ne moremo biti zdravi ob neurejeni in nezdravi hrani. Ta močno vpliva na naše zdravje, razpoloženje in splošno počutje.
Kdo je psihično bolj odporen na pandemijo koronavirusne bolezni?
Ljudje se zelo različno odzivamo na stresne razmere, kamor sodi tudi pandemija koronavirusne bolezni in z njo povezane spremembe življenjskega sloga. Vsak lahko opazi, da nekomu že najmanjša sprememba predstavlja veliko, neobvladljivo motnjo, drugi pa se z njo niti ne obremenjuje. Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kateri tipi osebnosti se najlažje spopadajo s pandemijo.
Se bojite globine? Za tovrstno fobijo obstaja izraz
Se ob odhodu v morje in druge vode izogibate plavanju v prevelike globine? Podzavestno verjamete, da je v vodi nekaj, kar vas lahko napade, da je nekaj skritega, kar vam lahko škodi, posledično pa se bojite globine? Za tovrstno fobijo obstaja ime, rečemo ji talasofobija.
9 mitov o čustvih
Čustva – tako univerzalna in tako zelo osebna hkrati. Življenjsko pomembna, a še vedno zavita v tančico skrivnosti. Nietzsche je nekoč dejal, da smo pogosto najbolj nevedni ravno pri stvareh, ki so nam najbližje. V tem pogledu nam ni nič bližje kot lastna čustva, a kljub temu jih pogosto ne razumemo. Zakaj sploh čutimo? Imamo lahko nadzor nad čustvi? In kaj sploh so čustva?
Čutite pretirano željo po ugajanju drugim?
Verjetno vsak med nami pozna ’people pleaserja’, kot s tujko imenujemo osebo, ki je nadvse prijetna, koristna in priljubljena med ljudmi. Nikoli ne reče ’ne’ in je vedno pripravljena pomagati. Vedno si vzame čas za druge, pri tem pa pogostokrat pozablja nase. Čeprav se vse skupaj sliši pozitivno, gre pri tem za pretirano željo po osrečevanju in ugajanju, kar je le simptom nečesa globljega.
8 oblik sreče
Že Aristotel je nekoč dejal, da je sreča smisel in namen življenja, cilj in konec človeškega obstoja. Biti srečen, zadovoljen in živeti izpolnjeno življenje je želja slehernega posameznika, iskanje sreče pa je eno najpogostejših človekovih iskanj – v veliko primerih tudi nedosegljiv cilj. Na našo srečo pa ima ’izkušnja sreče’ veliko nians, ki jih imenujemo veselje, navdušenje, hvaležnost, ponos, optimizem, humor, zadovoljstvo in ljubezen.
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Rešitelj izgubi svojo identiteto v globljih odnosih
Pretirana težnja do ugajanja drugim, za katere bi naredili vse, je lahko samo naš krik na pomoč, a se tega niti ne zavedamo. Kdo bo pomagal nam, če sami sebi ne moremo ali ne znamo, medtem ko rešujemo svet oziroma vse okoli nas.
Zakaj niste zadovoljni s svojim življenjem?
Že dolgo je znano, da po zakonih privlačnosti naša stališča in pričakovanja oblikujejo naše življenje, zdaj pa je kognitivna znanost te trditve začela tudi potrjevati. Nedavne raziskave so namreč pokazale, da ljudje, ki imajo več samozavesti in optimizma, lažje premagajo življenjske ovire.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Nasveti za bolj kakovostno življenje v zrelih letih
Dejstvo je, da postaja osamljenost vse večja problematika današnjega časa. Zajema vse starostne skupine ljudi, med katerimi so še posebej ogroženi starostniki. Po upokojitvi se življenje močno prestrukturira, kar s seboj prinese tudi zmanjšanje socialnih stikov in posledično slabše psihofizično počutje. Predstavljamo nekaj koristnih ukrepov, ki pripomorejo h kakovostnemu in izpolnjujočemu življenju tudi v zrelih letih.
Kako hišni ljubljenčki vplivajo na duševno zdravje?
Vez med človekom in živaljo je izjemno močna, zato ni nič čudnega, da obstaja pozitivna korelacija med hišnimi ljubljenčki in njihovim vplivom na duševno zdravje. Živali nam pomagajo pri razbremenitvi od stresnega vsakdana, anksioznih motnjah, depresiji, pa tudi pri številnih motnjah, ki se pojavljajo v otroštvu.
Soodvisni odnosi: Zakaj lepa dekleta ljubijo barabe?
Odnosi z drugimi so že od nekdaj kompleksni, prežeti z najrazličnejšimi čustvi, vzdušjem, doživljanjem in igrajo pomembno vlogo pri tem, kakšno bo naše življenje. Poznamo več vrst odnosov, ampak zagotovo je eden od najbolj »uničujočih« soodvisni odnos, v katerem bomo vedno znova podoživljali vso preteklo bolečino. Kako jo premagati?
Kakšno je življenje z visoko funkcionalno depresijo?
Posameznik, ki se bori z visoko funkcionalno depresijo, doživlja veliko simptomov velike depresije, vendar so ti nekoliko manj izraziti. To osebi omogoča, da v veliki meri normalno opravlja vsakodnevne obveznosti, hodi v službo, študira, skrbi za družino in ima normalne socialne stike. Navzven lahko deluje brez posebnosti, se pa bori v svoji notranjosti.
Čustva in vrste čustvenih odzivov
Različne vrste čustev vladajo v našem vsakdanjem življenju, na podlagi teh pa se odločamo in sprejemamo odločitve, ko smo srečni, žalostni, jezni, v dolgočasju ali pa celo frustrirani. Aktivnosti, hobije in različne okoliščine izbiramo na podlagi čustev, razumevanje teh pa nam pomaga pri lažjem krmarjenju v življenju. Kaj sploh so čustva in kakšni so čustveni odzivi?
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Ko strah ohromi in prepreči uspeh, ljubezen in srečo
Če besedi preizkušnja odvzamemo prve tri črke, dobimo besedo izkušnja. In prav to je tisto, kar bi morali iz težjih življenjskih izzivov vzeti – samo in le izkušnje, iz njih rasti ter postajati modrejši. A pogosto se zgodi, da nas zlasti negativne odnosne izkušnje zagrenijo, oropajo poguma in vztrajnosti ter v težjih primerih spravijo tudi na kolena.
Kako nam hipnoza lahko pomaga?
"Pomagaj, rada bi se počutila enakovredno drugim," je eden najpogostejših stavkov, ki ga slišim od svojih strank, nam zaupa Urša Trebušak, ki se je posvetila delu s hipnozo.
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
Žrtve samozaničevanja in občutki manjvrednosti
Življenje nam na poti postavlja nešteto ovir, izzivov in preizkušenj, a nobena ni tako velika kot tiste, ki si jih ustvarjamo sami. Samosabotaža se zgodi, ko se logični, zavestni um ne zmore ustrezno soočiti s podzavestjo. Slednja predstavlja tisti kritični notranji glas, ki nas zadržuje na mestu in otežuje naša prizadevanja. To vključuje vsa vedenja ali misli, ki nas oddaljujejo od tistega, kar si v življenju najbolj želimo. »Nisi dovolj dobra/sposobna/pametna/privlačna.« »Tega ne boš nikoli dosegel.« »To je prevelik zalogaj zate.« Se tudi sami kdaj zalotite, kako vam vztrajno prigovarja tihi glasek?
Z risanjem in barvanjem nad stres in tesnobo
Kolikokrat ste se že zalotili, kako med dolgim telefonskim pogovorom ali sestankom rišete na list papirja različne like? Navadno so to kvadrati in krogci, spirale, križci in podobni simboli. Takšno risanje je običajno nezavedno in predstavlja neke vrste sprostitev napetosti in stresa, nekateri pa z njim preganjajo tudi dolgčas. A če se s preprostih simboličnih skic, ki jih imajo nekateri polne beležke, osredotočimo na risanje (tudi barvanje) v pravem pomenu besede, lahko odkrijemo, kako zelo lepa je ta dejavnost, ki človeka posrka v čisto drug svet. Svet miru in sprostitve. Če se torej vsakodnevno spopadate s stresom, se rešitev morda skriva prav v likovni umetnosti.
"Neplodnost je ultramaraton, na katerem nikoli ne veš, kakšen bo izid"
Neplodnost ima na partnerski odnos močan stresen vpliv: vsak jo doživlja drugače, a za nikogar tovrstno doživljanje in soočanje z dejstvi ni enostavno. Dr. Alja Stvarnik, specialistka zakonske in družinske terapije, pravi, da je neplodnost "ultramaraton, tek na dolge proge, kjer res ne veš, kakšen bo izid. Ali boš prišel do želenega cilja ali ne?" Pravi, da par, ki se z neplodnostjo sooča, doživlja izjemno težko obdobje: "To je bio-psiho-socio-spiritualna kriza, ki se zaseli v vse pore življenja, ki te preplavi. S katero greš spat in s katero vstaneš v nov dan."
