duševno zdravje

15 vprašanj, ki napovedo, ali bo vaš odnos trajal
Biti zaljubljen je lahko nekaj neverjetnega, a močna zaljubljenost še ne pomeni, da bo vaš odnos s partnerjem trajal dolgo časa. V resnici je odnos, ki bo trajal, težko zgraditi. Če ste na dobri poti, lahko sedaj preverite tako, da odgovorite na 15 vprašanj, ki jih je sestavil strokovnjak.

Do srečnega življenja v sedmih korakih
"V življenju sem preživel veliko groznih stvari, nekatere med njimi pa so se celo zgodile,“ je nekoč dejal Mark Twain in tako duhovito pokazal, kako si ljudje svojo pot do sreče velikokrat presekamo kar sami.

7 korakov, da boste po neuspehu močnejši
Doživeli ste neuspeh in posledično razočaranje. In kaj zdaj? Lahko se predate ali pa se iz tega nekaj naučite in postanete močnejši, v svoji knjigi Loving Miracles (Ljubeči čudeži) piše dr. Annette Colby.

Izjemno boleča izkušnja, zaradi katere se konča marsikatera zveza
Kadar izvemo, da nas je partner prevaral, se nam zamajejo temelji medsebojnega odnosa, spoštovanja in zaupanja. Kako se soočiti s posledicami prevare, odpustiti ali poskusiti znova? Kako znova zaupati? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Anjo Kovačič, specialistko zakonske in družinske terapije.

Naši sosedje so preglasni, kaj lahko storimo?
Pomoč z nemogočimi sosedi. Živim v bloku, v katerem je veliko stanovanj. Že večkrat prej smo imeli težave z glasnimi sosedi, ki jih imamo tako zraven kot nad sabo. Nismo 'težaki' v smislu, da ne razumemo, da je včasih kakšna zabava, otroške igre ali podobno. Kakšna dva meseca nazaj sem prvič v življenju stopila do zgornjih sosedov, potem kmalu za tem še enkrat, ker je bilo razbijanje sredi noči, dan za dnem, preveč in nas je zbudilo vsako noč nekaj noči zapored. Odkar so posebne razmerje, pa je siutacija postala nemogoča. Oba v gospodinjstvu normalno delava naprej od doma, še več kot prej. To razbijanje, nabijanje glasbe in otroška igra pa je zdaj več kot polovico dne. Poleg tega so imeli prejšnji teden, ko je bila karantena že polna, še zabavo z gosti. Včasih potolčemo po raditorju in se za nekaj časa konča, potem pa spet nadaljuje. Zdaj tudi če bi želeli, niti ne moremo potrkatni na vrata, policije pa ne želimo klicati. Delo v takih razmerah pa je enostavno nemogoče. Umakniti pa se ne moremo.

Farmacevt: 'Ne vem več, kje naj črpam energijo, da zdržim do konca pandemije.'
Pozdravljeni. Opravljam poklic pomemben za državo trenutno v času pandemije. Ne glede na situacijo se nad mano vrši mobing s strani zaposlenih, sicer že ves čas moje zaposlitve, vendar v teh težkih trenutkih, ki jih trenutno preživlja ves svet je to nevždrzno. Ne upam se postaviti zase, ker se bojim izgube službe, imam namreč kredit, ki ga je treba odplačati seveda. Ne vem več kje naj črpam energijo, da zdržim do konca pandemije.

5 napačnih prepričanj o psihoterapiji
Kaj sploh je psihoterapija? V zvezi s tem področjem še vedno kroži veliko prepričanj in informacij, ki pa ne držijo najbolj. Kaj vse se na terapiji dogaja, ali terapevt res lahko razreši vse težave in ali je terapija res namenjena le posameznikom s težjimi duševnimi motnjami, preverite v spodnjih vrsticah.

6 jutranjih navad, zaradi katerih boste ves dan polni energije
Po jutru se dan pozna, so rekli modri ljudje. In res je tako. Jutranje navade, ki si jih ustvarimo – pozitivne ali negativne – bodo diktirale nadaljevanje našega dne. Če si ustvarimo jutranjo rutino, s katero bomo dan pričeli pozitivno in zdravo, bomo bolj verjetno tako nadaljevali tudi svoj dan.

Bralka: 'Konstantno mi zvoni v glavi in nikakor ne neha'
Lani septembra sem ostala brez službe, ki mi je bila super in imela sem enkratno sodelavko, hkrati tudi prijateljico. Od takrat nisem več ista. Najprej me je tiščalo v prsih in sem jokala vsak drugi dan. Kasneje se je tiščanje v prsih končalo, ampak je ostal jok. Decembra se je pojavilo piskanje v glavi. Konstantno mi zvoni v glavi in nikakor ne neha. Zaradi vsega skupaj se mi že meša. Opazila pa sem tudi, da imam strah, da ne bi znala več govoriti, pisati ali brati. Včasih mi možgani prav zaštekajo. Kako naj si pomagam? Naj omenim, da sem že poskusila z rekreacijo in pogovorom z najbližjimi, ampak ni nič bolje.

'Obup. Hčerke nikakor ne morem zadržati doma, zdaj ko je virus ...'
Hčerke nikakor ne morem zadržati doma, zdaj ko je virus ... Hodi h kolegici in k prijateljem. Groza. Kaj naj naredim, sem čisto na tleh. Res je, da so vsi blizu, ampak vseeno ne spoštuje nobenih pravil. Obup.

Potrebujete pomoč psihoterapevta? Pošljite nam vprašanje!
Situacija, v kateri smo se znašli, nas je pošteno prizemljila, vrgla iz vsakdanjega ritma in nas soočila s seboj. S seboj pa prinesla tudi strah, občutke tesnobnosti in anksioznost, depresijo ... Na preizkušnji so se znašli tudi številni odnosi, mnoge skrbi, kako bodo v naslednjih mesecih preživeli, ali bodo obdržali službo ... Če potrebujete strokovno pomoč se lahko sedaj s svojimi vprašanji obrnete na psihoanalitičnega psihoterapevta Miha Štrukelja.

Vas skrbi za zdravje, denar in kariero? Morda trpite za 'anksomnio'.
Ste že slišali za 'anksomnio'? Gre za nespečnost, ki je posledica anksioznosti, povezane z zdravjem, denarjem in kariero.

Sprostitvene tehnike, ki učinkovito delujejo proti stresu
Večina ljudi si pod pojmom sprostitev predstavlja kavico s prijateljem ali ogled filma po napornem dnevu. Že res, da so to aktivnosti, ki nedvomno vzbujajo dobro razpoloženje, ne pomagajo pa pri zmanjševanju škodljivih učinkov stresa. Za učinkovito borbo proti stresu moramo namreč aktivirati naravni sprostitveni odziv telesa, kar lahko storimo z različnimi sprostitvenimi tehnikami.

Zakaj ljudje v času pandemije na veliko kupujejo toaletni papir?
Ste v zadnjih tednih opazili porast vse splošnega nakupovanja zalog toaletnega papirja? Razglasitev pandemije zaradi naglega širjenja koronavirusa Covid-2019 je v ljudeh vzbudilo različne odzive in dojemanje situacije. Na eni strani so se izpostavljali ignoranti, ki jih zadeva niti malo ni skrbela, na drugi strani pa so ljudje panično in množično drli v trgovske centre in nakupovali večje zaloge dobrin. Med drugim tudi toaletni papir. Zakaj?

Nasveti za lažje skupno bivanje družine v samoizolaciji
Zaradi določenih ukrepov, med katerimi je tudi delo od doma in začasna ukinitev pouka v vzgojnoizobraževalnih ustanovah, smo primorani spremeniti tempo svojega življenja. Večina delavnih družin se namreč zaradi polnega urnika prej ni pogosto videvala. Zjutraj so vsi člani družine hiteli po svoje, dan je potekal v službah ali šolah in vrtcih, le dve do tri ure zvečer so ostale za družino. Kaj pa zdaj?

Kaj se zgodi po desetih kosih sadja in zelenjave?
Že dolgo vemo, da je uživanje sadja in zelenjave blagodejno za naše zdravje. In še posebej veliko študij je pokazalo ugoden vpliv na naše srce. Toda takšno prehranjevanje ima še en pomemben učinek, in sicer vpliva na naše duševno zdravje. Po navadi tega ne povezujemo s tem, kaj je na našem krožniku, a vse več študij kaže, da nimamo prav.

Kako ostati pozitiven v obdobju koronavirusa?
Znašli smo se v času, ki spominja na katerega od apokaliptičnih filmov. Svet je utihnil. Situacija, v kateri smo se znašli, nas je pošteno prizemljila, vrgla iz vsakdanjega ritma in nas soočila s seboj. Prej samoumevne stvari to nenadoma niso več. Brez vsakega dvoma so pred nami številni izzivi, pa tudi nove priložnosti, ki jih lahko z veliko mero optimizma in osredotočenosti preživimo brez prevelikih čustvenih naporov.

Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni so vedno pogostejše
Histerija je duševna motnja, ki nastane zaradi intenzivne anksioznosti človeka. Kljub temu, da so jo v preteklosti pripisovali zgolj ženskam, pa danes vemo, da se lahko histerija pojavi pri obeh spolih. Pogostejša pa je pri ženskah v starosti med 14 in 25 letom.

'Zelo me je pretreslo, ko sem spraševala bolnike o tem, kakšne težave pestijo njihove bližnje'
Ko človek zboli za težjo obliko bolezni, se nenadoma vsuje na tisoče vprašanj. Med drugim tudi, ali nekaj časa obdržati diagnozo kot skrivnost ali povedati družinskim članom in prijateljem. Kdaj povedati, komu povedati? Predvsem pa, kako takšno informacijo podati svojim otrokom, mlajšim in najstnikom? O tem smo se pogovarjali z dr. Vesno Radonjič Miholič, specialistko klinične psihologije.

Današnja družba narcizma ne le tolerira, a ga celo spodbuja
Današnja družba je do narcizma ne samo tolerantna, celo spodbudna. Čeprav je na prvi pogled videti, da nanj gledamo s prezirom, je resnica daleč od tega. Ne da bi to sploh vedeli, veliko narcističnih lastnosti dojemamo kot vrednote – po navadi zaradi napačne interpretacije. Seveda pa to še ne pomeni, da narcizem ni potencialno patološka osebnostna struktura, ki se v nekaterih primerih manifestira tudi kot osebnostna motnja.

Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.

Rdeča luč naj zasveti, ko preležite cel vikend in ste utrujeni še v ponedeljek
Če si po službi ali čez vikend želite le počitka ter ste nato kljub dvodnevnem poležavanju utrujeni še v ponedeljek, je to znak za alarm, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije. Pogovarjali smo se, kdaj je stres normalen, kdaj pa ga je preveč. In kdaj nam zaradi stresa pripada tudi bolniška.

Je perfekcionizem nekaj pozitivnega ali negativnega?
"Perfekcionizem je človekova težnja, da bi v vseh stvareh vse naredil najboljše možno in brez napake," pojasnjuje klinična psihologinja Aleksandra P. Meško. Medtem ko to deluje kot povsem lepa in smiselna želja, pa je napaka perfekcionistov, da ne znajo ločiti, kje bi bilo perfekcionizem smiselno uporabiti, kje pa ne. Kar vse bi moralo biti popolno. Tu pa se potem zalomi.

To preberite, če mislite, da ste preveč utrujeni
Ali veste, kdaj pretiravate? Kdaj ste na dobri poti proti izgorelosti? "Ločiti je namreč treba proces izgorevanja in njegovo končno stopnjo – izgorelost," pojasnjuje dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka. "V procesu smo že, ko se začnemo prisilno pretirano angažirati, ko začnemo delovati deloholično, perfekcionistično, ko se prek vseh meja trudimo, da bi drugim ugajali in podobno."

Človek, ki razmišlja o samomoru
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije smo v Sloveniji glede na število samomorov nad evropskim povprečjem. V letu 2018 je bilo 17,08 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, na evropski ravni pa samomorilni količnik znaša 11. Vendar v zadnjih dvajsetih letih števil samomorov upada, in sicer za približno 30 odstotkov. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v preteklem letu, je namreč najnižji od leta 1965.

Psihiatrinja svetuje, kako pomagati mladostniku v stiski
Čas, ko mladostnik postaja odrasel človek, je poln čeri, ki se jim ni vedno lahko ogniti, zato ni nič čudnega, da jih v tem občutljivem obdobju toliko zadene vsaj ob kakšno. Kako priskočiti na pomoč, smo se pogovarjali s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.

Razlogov za občutek osamljenosti je veliko
Osamljenost je vedno večja problematika današnjega časa. Način življenja, osebnostne značilnosti, motnje čustvovanja, spremembe življenjskega sloga in večje prelomnice. Razlogov za občutek osamljenosti je veliko, pomembno je, da jih znamo prepoznati in ustrezno ukrepati.

13 nenavadnih fobij, za katere še niste slišali
Vsi smo že slišali za fobije pred vožnjo z dvigalom, iglami, kačami, letenjem, temo, javnim nastopanjem, višino, vožnjo avtomobila in podobnimi vsakodnevnimi aktivnostmi, stvarmi in živalmi. A raznovrstnih fobij je toliko, kolikor je različnih ljudi in nekatere so zares nenavadne. Ste že slišali za strah pred baloni, zvokom in ogledali? Kaj pa strah pred dežjem, dolgimi besedami in zardevanjem? Zbrali v 13 najbolj nenavadnih fobij, ki so jih strokovnjaki izpostavili v različnih znanstvenih študijah.

7 načinov, kako živeti bolj polno življenje
Dejstvo je, da veliko časa preživimo v svojih mislih. Premlevamo o sebi, drugih in svetu. Razmišljamo o preteklih dogodkih in načrtujemo prihodnost. Težava nastane, če smo večji del misli naravnani negativno in črnogledo. Dogodke povezujemo z negativnim izidom, iščemo krivce, morda nas je strah ali pa nas preveva večni pesimizem. Negativne misli igrajo veliko vlogo pri tem, kako kakovostno sploh živimo, saj nam preprečijo, da bi uživali v novih izkušnjah, izničijo osredotočenost na to, kar je pomembno in nenazadnje tudi čustveno izčrpavajo. Zaradi negativnih misli se lahko počutimo tesnobne in depresivne in zdi se nam, da v življenju zares nimamo sreče.

Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Kadar se človek spopada s težavami na duševnem področju, se ponavadi najprej zateče k svojemu splošnemu zdravniku in/ali k psihiatru, ki mu predpišeta zdravila. Kadar so simptomi duševne motnje tako močni, da motijo vsakdanje življenje in delo, pa ga napotita, naj si poišče psihoterapevtsko zdravljenje.