duševno zdravje
Zakaj so potovanja dobra za vas?
Sonce, morje, odkrivanje novih krajev in veliko počitka – poletni meseci, ki so pred nami, so idealni za regeneracijo telesa, duha in odnosov z najbližjimi. Ste vedeli, da že manjša sprememba okolja omogoča številne koristi za dobro psihofizično počutje? Če se počutite še tako utrujene, vam lahko že nekajdnevni oddih pomaga pri polnjenju energijskih zalog. Razkrivamo vam nekaj pomembnih razlogov, zakaj je dobro, da vsake toliko obiščete kakšen drug kraj – pa ne samo poleti, pač pa skozi vse leto.
5 odločitev, ki jih boste obžalovali za vedno
Naše življenje je polno vsakodnevnih odločitev, ki jih pogosto sprejemamo brez prevelikega premisleka. A nekatere odločitve lahko obžalujemo za vedno. Tu je nekaj izmed njih, ki so jih ljudje najpogosteje obžalovali.
7 sprememb za srečnejše življenje
Vsakogar osrečuje nekaj drugega. A da bi v svojem življenju našli čim več zadovoljstva, je ključno, da ugotovimo, katere navade bi bilo dobro privzeti in katerih bi se bilo bolje odvaditi. Kako pa to čim lažje izvesti?
Se bojite osamljenosti? Niste edini. Kako si pomagati?
Približno 42 odstotkov milenijcev se bolj boji osamljenosti kot diagnoze raka. Leta 2017, ko so to raziskavo opravili, so osamljenost opredelili kot epidemijo.
Travmatični dogodki v otroštvu lahko privedejo do fizičnih težav in bolezni
Rezultati raziskave o slabih in grdih izkušnjah iz otroštva kažejo, da je večina anketiranih v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo.
6 navad, ki spodkopavajo srečno življenje
Pogosto nam vsakdan prečkajo knjige in članki, v katerih beremo o napotkih za srečno življenje. Kaj početi in česa ne. Kako razmišljati in kako osvajati nove navade. A premalokrat se zavedamo, da je potrebno včasih na življenje pogledati iz druge perspektive – takšne, ki nam odstre nov pogled na odnose, situacije, sebe. Tokrat smo se lotili pogleda na svet z vidika nesrečnih in nezadovoljnih ljudi, saj nam je iz drugačnega zornega kota resnica včasih veliko bolj razumljiva in jasna.
Ne bojte se jokati, solze zdravijo bolečino in izboljšajo razpoloženje
Solz se ne bi smeli sramovati, ker imajo lahko očiščevalni učinek. Jok nam namreč pomaga, da se umirimo in si povrnemo izgubljeno čustveno ravnovesje.
6 mitov o stresu
Stres je v zadnjih letih zelo pogosta tema pogovorov in zdi se, kot da predstavlja nevidnega sovražnika, ki se ga vsi zavedamo, a pogosto ne znamo z njim upravljati. A stresa ne gre posploševati, saj gre za zelo subjektivno doživljanje. Da se boste znali učinkovito spopadati z njim, izpostavljamo pogosta negativna prepričanja o stresu in načine, kako življenje uravnovesiti.
8 psiholoških kompleksov, ki jih je vredno poznati
Kompleksi so osnovniki gradnik naše psihe. Gre za temeljne vzorce čustev, zaznav in želja v našem nezavednem, ki vplivajo na naše življenje. Med najbolj znana zagotovo sodita kompleks manjvrednosti in večvrednosti, ki ju poznamo vsi. Mnogi kompleksi pa so dobili ime tudi po literarnih junakih in grški mitologiji, kot je denimo Ojdipov kompleks. Sicer pa je kompleks psihoanalitični izraz, ki ga obsežneje najdemo v delih Carla Junga in Sigmunda Freuda.
Kako vzdrževati dober partnerski odnos kljub neplodnosti?
Boj z neplodnostjo je za pare težka preizkušnja in vse prevečkrat se med to preizkušnjo zgodi, da par izgubi sebe ter začne razpadati. Zato je pomembno, da se partnerja zavedata, da sta osnova za družino prav onadva in njun odnos, ki mora biti – kljub trnovi poti – trden in kakovosten. Dr. Alja Stvarnik, specialistka zakonske in družinske terapije, je zato za vse pare, ki se soočajo z izzivi plodnosti, pripravila vodnik, ki vam bo pomagal ohranjati dober partnerski odnos.
Ko s hrano lajšamo stisko, žalost, osamljenost, tesnobo
Kompulzivno prenajedanje je motnja hranjenja, pri kateri posameznik v kratkem časovnem okviru nenadzorovano uživa ogromne količine hrane. Pri tem seveda ne gre za način hranjenja, ki ga vsake toliko izkusi skoraj vsak, zlasti ob praznovanjih in v času PMS- ja pri ženskah, temveč za bolj radikalno obliko prehranjevanja.
3 temelji duševnega zdravja, ki so ključnega pomena za srečno življenje
V zadnjih letih smo priča vse večji ozaveščenosti o pomenu duševnega zdravja. Veliko je govora o izgorelosti, čuječnosti, depresiji ter ostalih trendih in tegobah sodobnega časa. Rezultat tega je vztrajno rušenje tabujev in zavedanje, da smo predvsem sami odgovorni za svoje počutje. V povezavi s to temo izpostavljamo tri stebre duševnega zdravja, ki so ključnega pomena za izpopolnjeno, kakovostno in srečno življenje.
Kako preko čuječnosti vzpostaviti stik s samim seboj?
Stres v življenju je neizogiben in zdi se, da ga je čedalje več. Ljudje s polnimi urniki moramo biti neprestano aktivni in dostopni. Vse to pa vpliva na naše duhovno stanje in duševno zdravje. Ko se začnemo odmikati od narave, se pravzaprav odmikamo sami od sebe. Kako znova vzpostaviti stik s seboj in kakšne tehnike pri tem uporabiti, nam je svetovala Anja Kurent, BA.Pth spec. sist. družinske psihoterapije.
Kako se spopadate s strahovi?
Vsi se soočamo s strahovi ter občutki tesnobe in panike. Nekateri boljše, drugi slabše. Kadar pa se z njimi sploh ne moremo spopasti, nam brez ustreznega zdravljenja lahko močno ovirajo življenje. O anksioznih motnjah smo govorili s POPovo psihologinjo, dr. sci. Andrejo Pšeničny, univ. dipl. psih.
S hipnozo proti kajenju, stresu, tremi ...
Radi bi premagali tremo, prepričujemo se, da pa le ni nič takega, če moramo stopiti na oder in kaj povedati ... A ne gre. Vemo, kako nam kajenje škoduje. Poskušamo prenehati. A vsakič znova rečemo, da bomo pokadili še zadnjo cigareto ... Nekaterih stvari v življenju ni lahko spremeniti. Z izvajalko hipnoz Špelo Plemelj smo se pogovarjali, kako nam pri tem lahko pomaga hipnoza.
To je ključen del srečnega partnerskega odnosa
Ali se kdaj vprašate, ali ste partnerju na primeren način povedali, kar ste želeli? Ste mu povedali tako, da bo lahko razumel? In ali ste partnerja poslušali, ko je govoril on? Ste dejansko slišali, kar je želel povedati? Če želimo imeti dober partnerski odnos, se moramo znati sporazumevati, pove psihologinja Tamara Kancilija Kosmač. A mnogi mislijo, da o sporazumevanju že vse vedo. Ne ustavijo se in pomislijo: ali res znam povedati, kar želim, ali res znam poslušati.
Zgrešeni nasveti o partnerstvu in ljubezni
Ko govorimo o ljubezni in partnerskih odnosih, ne moremo mimo nasvetov najbližjih. A vsak od nas ima svojo življenjsko pot in zgodovino izkušenj v odnosih. Niso vsi nasveti koristni in včasih nekateri bolj škodijo kot koristijo. Ljubezen je subjektivno doživljanje, zato se je v takšnih primerih bolj kot na druge priporočljivo zanašati na svoje občutke. Izpostavljamo 6 najpogostejših nasvetov, ki jih raje preslišite.
Kdaj je pravi čas za samozdravljenje?
V življenju prehajamo v obdobja in odnose, ki nas kdaj tudi ranijo, izkušnje pa so lahko za nas boleče, zato nas naš organizem preko samozdravilnega mehanizma opozarja, kdaj se moramo ustaviti, poglobiti vase, se soočiti s težavami ali umakniti od okolja in ljudi, ki na nas vplivajo negativno.
Oblike perfekcionizma: Ko je le popolno dovolj dobro
"Če sem videti popolno in vse naredim popolno, se lahko izognem ali zmanjšam boleče občutke sramu, sodbe ali krivde," pravi eno od razmišljanj, povezanih s perfekcionizmom, ki je v težjih oblikah samodestruktiven in zasvajajoč sistem prepričanj. Izkazalo pa se je, da perfekcionizem ni nujno usmerjen le navznoter, ampak tudi navzven, v nekaterih primerih naj bi bil celo pogojen z zunanjim pritiskom.
9 navad ljudi v najbolj zdravih odnosih
Zdravi odnosi niso nujno tisti, ki vključujejo najmanj truda in v njih ni konfliktov. So pa ljudje, ki so v najmočnejših in najdaljših odnosih bolje opremljeni z veščinami, kako se soočiti s konflikti na zrel način. Prav tako so odločeni, da se bodo skupaj razvijali tako kot ljudje, kot romantični partnerji.
Ste vedeli, da so sanje zdravilne?
V povprečju več kot pet let našega življenja porabimo za sanje. Sanje so odziv našega duševnega zdravja in hkrati terapevt ter zdravilec naše vsakdanjosti. So zelo pomemben del našega samoodkrivanja, omogočajo pa nam, da si boleča in nerazložljiva čustva zavrtimo nekje na varnem.
'Če bi zelo imela rada, bi razumela pot nekoga in mu dovolila oditi.'
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim, z namenom vzdrževati optimalno kakovost življenja, upoštevajoč vse bolnikove potrebe, pomagati svojcem med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Slabih deset odstotkov ljudi namreč umre nenadne smrti, ostali pa se imajo čas posloviti od življenja v času trajanja svoje bolezni.
Ko človeški um napade bolezen - shizofrenija
O številki shizofrenih bolnikov v Sloveniji, lahko zaenkrat ugibamo prek podatkov o pogostosti te bolezni v svetovnem merilu, lastnih epidemoloških raziskav namreč kljub njeni porasti še nimamo. Če ima to bolezen približno odstotek ljudi, pa jih je v Sloveniji torej okoli 20.000. Gre za eno tistih tematik, ki še vedno spadajo pod tabu teme. Med obolelimi za shizofrenijo je lahko tudi kdo od vaših znancev, družinskih članov ali pa ste sami žrtev te zahrbtne psih(ot)ične bolezni. Vkolikor pa jo pravočasno prepoznate in zdravite, lahko z njo živite normalno življenje.
Navade, ki poslabšajo tesnobne motnje
Občutki zaskrbljenosti, napetosti, strahu, ki se vsake toliko pojavijo pri vsakem izmed nas, so nekaj običajnega. Ko pa se razvijejo do te mere, da vplivajo na splošno kakovost življenja, je čas za temeljito spremembo življenjskega sloga, načina razmišljanja in aktivno delo na sebi. Zbrali smo nekaj najpogostejših navad, ki lahko vplivajo na poslabšanje tesnobe, zato je dobro, da jih znamo omejiti.
’Možganska megla’ je lahko posledica nepravilnega delovanja ščitnice
Nenadni izbruhi jeze, nepojasnjena tesnoba, občutek ’prazne’ glave, jokavost in izolacija od ljudi. Zveni znano? Tovrstne spremembe v čustvovanju so med drugim lahko znak hormonskega neravnovesja in se lahko pojavijo povsem iznenada. Pomembno je, da znamo poslušati svoje telo in ustrezno ukrepati v primeru večjih težav.
Psihično nasilje v intimnem odnosu ni ljubezen
Prepiri, solze, hrepenenje, odpuščanje in manipulacija so sestavni del partnerskih odnosov, v katerih je prisotno psihično nasilje. Gre za napeto in čustveno nadvse izčrpavajočo igro nadzora in moči, kjer se nenehno prepletajo kritiziranje, poniževanje, vzbujanje krivde, nadzorovanje, izsiljevanje, izigravanje.
'Mamo imamo zelo radi, zdaj pa se jo vsi po vrsti bojimo poklicati. Kako naprej?'
Pozdravljeni! Pred nekaj tedni je moja nepokretna mama s katero sva bili zelo navezani, odšla v dom za starejše. Na odhod se je pripravljala že pred leti, ko je bila še zdrava in je lahko hodila. Zdaj ko je pa tam pa se mi vsak dan po telefonu pritožuje in obžaluje svojo odločitev. Ves čas razglablja kako je nesrečna in kako trpi, ker ne more ven na sonce in kako pogreša svoj vrt in kokoši, psa, mačke. Ker obiskov ni, ji ne moremo razložiti kako in kaj, ker sploh ne posluša in nas vse po vrsti prekinja in nehote v vseh nas ustvarja psihozo. Tako je vsa družina zamorjena in žalostna. Kako naj ji dopovem, da se je ves svet ustavil za nas vse in da se moramo tudi mi (vnukinja, vnuk, mož in jaz) vsak dan prebijati skozi vse probleme, če nas ne pusti do besede? Mamo imamo zelo radi, zdaj pa se jo vsi po vrsti bojimo poklicati. Kako naprej?
Kako pozdraviti posledice dolgotrajnega stresa?
So vam že kdaj rekli, da je stres le v vaši glavi in da preprosto nehajte skrbeti in se sprostite? Lepo bi bilo, če bi bile stvari tako preproste, a niso, pravi psihoterapevt Peter A. Lavine, ki je specialist za zdravljenje travmatičnih dogodkov. Preverite, kako pozdraviti posledice hudega stresa v preteklosti.
Izjemni učinki objema, zaradi katerih boste v trenutku želeli nekoga objeti
Tehnologija vedno bolj spreminja naše življenje in načine, kako komuniciramo drug z drugim. Vse manj je stikov z ljudmi v živo, posledično vedno manj dotikov in s tem tudi vedno manj objemov. A objemi so za naše zdravje (predvsem duševno) izjemno pomembni. Premalokrat se namreč zavedamo dejstva, da tudi objemi zdravijo. S tesnimi dotiki lažje premagujemo stres, s katerim se soočamo v življenju, prav tako strah, bojazen in bolečino. Objemi so zdravilo za depresijo in anksioznost, znižujejo krvni tlak in na splošno izboljšajo tudi naše fizično zdravje.
Vsak lahko postane bolj psihološko odporen, to je recept za večjo srečo
Kaj pomeni, da smo bolj ali manj psihološko odporni? "S tem označujemo nekakšno prožnost, s katero se odzivamo na življenjske izzive, na težave in razne stiske, ki nas slej ko prej doletijo, saj je to del življenja," pojasnjuje Maja Bajt, psihologinja in specializantka integrativne psihoterapije. V življenju se ne dogajajo le lepe stvari. Ljudje, ki so bolj psihološko odporni, negativne trenutke lažje prebrodijo. Dobra novica je, da vsi lahko postanemo bolj psihološko odporni.
