socialna
Navade, ki skrajšujejo življenje
Ljudje smo izjemno zanimiva bitja. Dolga leta zanemarjamo sami sebe in svoje telo, nenadoma pa včasih od njega zahtevamo silno aktivnost in želimo na primer izgubiti velik del svoje teže – seveda, takoj in zdaj. Na svoje zdravje bi morali gledati že v mlajših letih, predvsem takrat, ko se nam to še ne zdi tako zelo pomembno. Z zdravimi navadami lahko preprečimo marsikatero bolezen, a kaj, ko navadno nočemo začeti spreminjati niti tistih najmanjših, a zelo pomembnih.
Je to zgolj jed influencerk ali je res zdravo?
Registrirana dietetičarka Cynthia Sass je za spletni portal TheHealthy spregovorila o zdravstvenih koristi ovsene kaše za naše telo. Med glavnimi prednostmi uživanja omenjenega živila naj bi bilo predvsem uživanje številnih antioksidantov, med drugim pa tudi zdravo uravnavanje teže.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
Logoterapija: iskanje smisla in namena
Logoterapija je terapevtski pristop, ki ljudem pomaga najti življenjski namen in smisel. Metodo je razvil Viktor Frankl, potem ko je v 40. letih prejšnjega stoletja uspel preživeti holokavst. Na podlagi svojih izkušenj kot zdravnik, psihiater, nevrolog in študent filozofije je oblikoval svoj smiselno usmerjen pristop, ki spodbuja osebno odgovornost in svobodo izbire. Njegove izkušnje in teorije so podrobneje opisane v njegovi knjigi Človekovo iskanje smisla.
Tipi osebnosti in prilagajanje koncu pandemije
Čeprav mnogi čutijo neizmerno olajšanje in navdušenje zaradi postopnega vračanja v ’normalno’ življenje, vsi ne doživljajo enakega vznemirjenja pri prehodu v svobodnejše obdobje. Razlike v doživljanju so v veliki meri odvisne od tipa osebnosti.
11 simptomov anksioznih motenj
Anksioznost je običajen odziv na težje življenjske dogodke, ki nas premaknejo iz ustaljenega ritma in jih doživljamo kot bolj stresne. To je navadno menjava službe, prekinitev partnerskega odnosa, selitev, finančne težave, medosebni konflikti, težave z družino. Ko težje obdobje mine, težave navadno izzvenijo.
Želiš ugajati drugim ali poslušati sebe?
V današnjem svetu, v katerem je meja med resničnim in virtualnim precej zabrisana, se zdi, da postaja vse večji trend iskanja potrditve, ugajanja, ustrezanja in tega, da bi bili všečni.
Kakšno je razmerje z introvertiranim partnerjem?
Pravijo, da se nasprotja privlačijo, in ta trditev ne bi mogla biti bolj resnična, ko gre za introvertirani tip osebnosti. Kar devet od desetih introvertiranih oseb se namreč kljub večjim razlikam dobro znajde z ekstrovertiranimi – tudi v romantičnih razmerjih. Gre za polarno nasprotni si osebi, ki si prav zaradi raznolikosti lahko veliko data in skupaj zelo dobro funkcionirata.
Življenjsko obdobje, ki je eno najbolj težavnih
Se sprašujete, kdo ste v resnici? Morda tudi, kakšen je vaš smisel življenja in katere vrednote vas opredeljujejo? Če je tako, morda preživljate fazo, ki jo imenujemo kriza identitete.
Kleptomanija se običajno začne v obdobju pubertete
Ste bili v trgovini že kdaj priča osebi, ki je med policami skrivaj kradla? Čeprav krajo pogosto povezujemo z osebami, ki si stvari finančno ne morejo privoščiti, pa je v nekaterih primerih kraja lahko tudi del posebne motnje, ki ji pravimo kleptomanija. Takšna oseba ne more obvladati želje po kraji predmetov, ki jih ne potrebuje. V tem primeru torej ne gre za potrebo, ampak za prisilo.
Kako vzdrževati stike z najbližjimi v času socialne izolacije?
Ljudje smo bitja odnosov, zato ni nič čudnega, da v času socialne izolacije in omejitev pogrešamo bližino tistih, ki nam največ pomenijo. Mnogi med nami že več mesecev niso srečali svojih staršev in prijateljev, drugi so ostali ločeni celo od svojih življenjskih partnerjev. Stik z najbližjimi in najdražjimi je pomemben, vendar lahko z nekaj iznajdljivosti spretno prekrmarimo tudi skozi to neobičajno obdobje.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Tesnoba in fobije zaradi videokonferenc in spletnih druženj
V letošnjem letu se je zaradi pandemije pojavil razmah videokonferenc in spletnih druženj, skupaj z njimi pa so pri nekaterih vzniknile tudi socialna anksioznost in celo fobije različnih razsežnosti. Socialna anksioznost je lahko blaga in se jo da dokaj učinkovito obvladovati s preprostimi tehnikami, v nekaterih primerih pa lahko simptomi postanejo tako močni, da se posameznik začne spletni izpostavljenosti izogibati.
Spopadanje z neprijetnimi občutki ob trenutnem dogajanju
Šolanje na domu, preživljanje večine časa s starši in sorojenci, opravljanje vseh obveznosti in odrezanost od 'družbene normalnosti', ki smo jo še nedolgo nazaj poznali in imeli radi ... V trenutnih razmerah verjetno ni nikomur rožnato, posebej, ko dodatno vidimo, da vsak od nas stvari doživlja na svojevrsten način – eni bolj pozitivno, drugi negativno. Kako se spopasti z neprijetnimi občutki in celotnim dogajanjem?
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Čutite pretirano željo po ugajanju drugim?
Verjetno vsak med nami pozna ’people pleaserja’, kot s tujko imenujemo osebo, ki je nadvse prijetna, koristna in priljubljena med ljudmi. Nikoli ne reče ’ne’ in je vedno pripravljena pomagati. Vedno si vzame čas za druge, pri tem pa pogostokrat pozablja nase. Čeprav se vse skupaj sliši pozitivno, gre pri tem za pretirano željo po osrečevanju in ugajanju, kar je le simptom nečesa globljega.
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
Nevrolog svetuje, kako upočasnimo staranje
Če eno aktivnost zelo vztrajno delamo, se bodo povezave v možganih, ki so potrebne, da lahko to aktivnost opravljamo, obdržale, pravi nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Prav tako bodo tudi v starosti nastale nove povezave, če bomo nekaj vztrajno vadili. Medicina je v zadnjih desetletjih odkrila, da sploh ni treba, da je starost nekaj žalostnega in neželenega.
Kako se spopadate s strahovi?
Vsi se soočamo s strahovi ter občutki tesnobe in panike. Nekateri boljše, drugi slabše. Kadar pa se z njimi sploh ne moremo spopasti, nam brez ustreznega zdravljenja lahko močno ovirajo življenje. O anksioznih motnjah smo govorili s POPovo psihologinjo, dr. sci. Andrejo Pšeničny, univ. dipl. psih.
44-letna Urška: 'Počutila sem se nemočno, utesnjeno, začelo me je dušiti.'
Ste vedeli, da poznamo več kot 100 simptomov in znakov, ki se kažejo pri anksioznih motnjah? Gre za skupino duševnih motenj, ki včasih posameznika zaznamujejo do te mere, da se ne more več učinkovito spopadati z vsakodnevnimi opravili.
'Če bi zelo imela rada, bi razumela pot nekoga in mu dovolila oditi.'
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim, z namenom vzdrževati optimalno kakovost življenja, upoštevajoč vse bolnikove potrebe, pomagati svojcem med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Slabih deset odstotkov ljudi namreč umre nenadne smrti, ostali pa se imajo čas posloviti od življenja v času trajanja svoje bolezni.
Ko zaradi stresa zdrsnemo v partnersko apatijo
Čustvena oddaljenost, izguba intimnosti in konec romantike se v partnerskem odnosu velikokrat pojavijo kmalu po začetnih fazah vsega lepega. Pri nekaterih se to zgodi že pol leta po poroki, pri drugih po rojstvu otroka, pri tretjih po prvih letih skupnega življenja. Vsak par ima svojo zgodbo in zato ni pravil, kdaj začne partnerski odnos drseti v apatijo, kronično nezadovoljstvo in čustveno hladnost, ki vodijo v vse večjo odtujenost.
Kako ostati pozitiven v obdobju koronavirusa?
Znašli smo se v času, ki spominja na katerega od apokaliptičnih filmov. Svet je utihnil. Situacija, v kateri smo se znašli, nas je pošteno prizemljila, vrgla iz vsakdanjega ritma in nas soočila s seboj. Prej samoumevne stvari to nenadoma niso več. Brez vsakega dvoma so pred nami številni izzivi, pa tudi nove priložnosti, ki jih lahko z veliko mero optimizma in osredotočenosti preživimo brez prevelikih čustvenih naporov.
Koronavirus: Zakaj moramo nemudoma ukrepati?
Vsak dan prihajajo nove novice o novih okuženih s koronavirusom, tako doma, kot drugje po svetu. Oblasti, stroka in ljudje ne vedo kaj se dogaja, kako ravnati, kako se vesti. Je potrebno zapreti meje, šole, uveljaviti delo od doma, kjer se le da?
Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.
Se bojite biti v središču pozornosti?
Socialna anksioznost ali socialna fobija je ena od oblik anksioznosti, pri čemer pa je potrebno vedeti, da so meje med različnimi oblikami anksioznosti lahko zabrisane. Tako se lahko tudi pri generalizirani anksioznosti pojavljajo simptomi socialne anksioznosti. Bolj kot da ju poskušamo ločiti, je pri terapiji pomembno, da najdemo mentalni vzrok za njen pojav.
Razlogov za občutek osamljenosti je veliko
Osamljenost je vedno večja problematika današnjega časa. Način življenja, osebnostne značilnosti, motnje čustvovanja, spremembe življenjskega sloga in večje prelomnice. Razlogov za občutek osamljenosti je veliko, pomembno je, da jih znamo prepoznati in ustrezno ukrepati.
Mislite, da vas je preveč strah? Imate fobijo? Napade panike?
Kaj so anksiozne motnje? Kdaj nam strah in tesnoba pomagata, kdaj nas ovirata? Zakaj se v resnici pojavljajo napadi panike? In kaj storiti, če obsesivno preverjamo, ali smo izključili štedilnik? O vsem tem smo se pogovarjali s psihiatrinjo prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije.
