socialna
Kako vzdrževati stike z najbližjimi v času socialne izolacije?
Ljudje smo bitja odnosov, zato ni nič čudnega, da v času socialne izolacije in omejitev pogrešamo bližino tistih, ki nam največ pomenijo. Mnogi med nami že več mesecev niso srečali svojih staršev in prijateljev, drugi so ostali ločeni celo od svojih življenjskih partnerjev. Stik z najbližjimi in najdražjimi je pomemben, vendar lahko z nekaj iznajdljivosti spretno prekrmarimo tudi skozi to neobičajno obdobje.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Tesnoba in fobije zaradi videokonferenc in spletnih druženj
V letošnjem letu se je zaradi pandemije pojavil razmah videokonferenc in spletnih druženj, skupaj z njimi pa so pri nekaterih vzniknile tudi socialna anksioznost in celo fobije različnih razsežnosti. Socialna anksioznost je lahko blaga in se jo da dokaj učinkovito obvladovati s preprostimi tehnikami, v nekaterih primerih pa lahko simptomi postanejo tako močni, da se posameznik začne spletni izpostavljenosti izogibati.
Spopadanje z neprijetnimi občutki ob trenutnem dogajanju
Šolanje na domu, preživljanje večine časa s starši in sorojenci, opravljanje vseh obveznosti in odrezanost od 'družbene normalnosti', ki smo jo še nedolgo nazaj poznali in imeli radi ... V trenutnih razmerah verjetno ni nikomur rožnato, posebej, ko dodatno vidimo, da vsak od nas stvari doživlja na svojevrsten način – eni bolj pozitivno, drugi negativno. Kako se spopasti z neprijetnimi občutki in celotnim dogajanjem?
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Čutite pretirano željo po ugajanju drugim?
Verjetno vsak med nami pozna ’people pleaserja’, kot s tujko imenujemo osebo, ki je nadvse prijetna, koristna in priljubljena med ljudmi. Nikoli ne reče ’ne’ in je vedno pripravljena pomagati. Vedno si vzame čas za druge, pri tem pa pogostokrat pozablja nase. Čeprav se vse skupaj sliši pozitivno, gre pri tem za pretirano željo po osrečevanju in ugajanju, kar je le simptom nečesa globljega.
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
Nevrolog svetuje, kako upočasnimo staranje
Če eno aktivnost zelo vztrajno delamo, se bodo povezave v možganih, ki so potrebne, da lahko to aktivnost opravljamo, obdržale, pravi nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Prav tako bodo tudi v starosti nastale nove povezave, če bomo nekaj vztrajno vadili. Medicina je v zadnjih desetletjih odkrila, da sploh ni treba, da je starost nekaj žalostnega in neželenega.
Kako se spopadate s strahovi?
Vsi se soočamo s strahovi ter občutki tesnobe in panike. Nekateri boljše, drugi slabše. Kadar pa se z njimi sploh ne moremo spopasti, nam brez ustreznega zdravljenja lahko močno ovirajo življenje. O anksioznih motnjah smo govorili s POPovo psihologinjo, dr. sci. Andrejo Pšeničny, univ. dipl. psih.
44-letna Urška: 'Počutila sem se nemočno, utesnjeno, začelo me je dušiti.'
Ste vedeli, da poznamo več kot 100 simptomov in znakov, ki se kažejo pri anksioznih motnjah? Gre za skupino duševnih motenj, ki včasih posameznika zaznamujejo do te mere, da se ne more več učinkovito spopadati z vsakodnevnimi opravili.
'Če bi zelo imela rada, bi razumela pot nekoga in mu dovolila oditi.'
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim, z namenom vzdrževati optimalno kakovost življenja, upoštevajoč vse bolnikove potrebe, pomagati svojcem med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Slabih deset odstotkov ljudi namreč umre nenadne smrti, ostali pa se imajo čas posloviti od življenja v času trajanja svoje bolezni.
Ko zaradi stresa zdrsnemo v partnersko apatijo
Čustvena oddaljenost, izguba intimnosti in konec romantike se v partnerskem odnosu velikokrat pojavijo kmalu po začetnih fazah vsega lepega. Pri nekaterih se to zgodi že pol leta po poroki, pri drugih po rojstvu otroka, pri tretjih po prvih letih skupnega življenja. Vsak par ima svojo zgodbo in zato ni pravil, kdaj začne partnerski odnos drseti v apatijo, kronično nezadovoljstvo in čustveno hladnost, ki vodijo v vse večjo odtujenost.
Kako ostati pozitiven v obdobju koronavirusa?
Znašli smo se v času, ki spominja na katerega od apokaliptičnih filmov. Svet je utihnil. Situacija, v kateri smo se znašli, nas je pošteno prizemljila, vrgla iz vsakdanjega ritma in nas soočila s seboj. Prej samoumevne stvari to nenadoma niso več. Brez vsakega dvoma so pred nami številni izzivi, pa tudi nove priložnosti, ki jih lahko z veliko mero optimizma in osredotočenosti preživimo brez prevelikih čustvenih naporov.
Koronavirus: Zakaj moramo nemudoma ukrepati?
Vsak dan prihajajo nove novice o novih okuženih s koronavirusom, tako doma, kot drugje po svetu. Oblasti, stroka in ljudje ne vedo kaj se dogaja, kako ravnati, kako se vesti. Je potrebno zapreti meje, šole, uveljaviti delo od doma, kjer se le da?
Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.
Se bojite biti v središču pozornosti?
Socialna anksioznost ali socialna fobija je ena od oblik anksioznosti, pri čemer pa je potrebno vedeti, da so meje med različnimi oblikami anksioznosti lahko zabrisane. Tako se lahko tudi pri generalizirani anksioznosti pojavljajo simptomi socialne anksioznosti. Bolj kot da ju poskušamo ločiti, je pri terapiji pomembno, da najdemo mentalni vzrok za njen pojav.
Razlogov za občutek osamljenosti je veliko
Osamljenost je vedno večja problematika današnjega časa. Način življenja, osebnostne značilnosti, motnje čustvovanja, spremembe življenjskega sloga in večje prelomnice. Razlogov za občutek osamljenosti je veliko, pomembno je, da jih znamo prepoznati in ustrezno ukrepati.
Mislite, da vas je preveč strah? Imate fobijo? Napade panike?
Kaj so anksiozne motnje? Kdaj nam strah in tesnoba pomagata, kdaj nas ovirata? Zakaj se v resnici pojavljajo napadi panike? In kaj storiti, če obsesivno preverjamo, ali smo izključili štedilnik? O vsem tem smo se pogovarjali s psihiatrinjo prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije.
Vse kar moraš vedeti o anksioznosti
Te pogosto skrbi in se ti zdi, da so stvari ušle izpod nadzora? Se ti zdi, da nisi dovolj dober/a, četudi se močno trudiš? Se ti ne ljubi ven in med vrstnike? Raje ostaneš doma?
Odvisnosti se lahko začnejo že v osnovni šoli
Med odvisniki so tako odrasli kot osnovnošolci, tako moški kot ženske. Skupno jim je, da z drogami velikokrat rešujejo hude travme. Kako poteka zdravljenje in kako se razvije odvisnost, smo povprašali mag. Andreja Kastelica iz Psihiatrične klinike Ljubljana.
Strokovnjaki razkrili rezultate pilotnega rehabilitacijskega programa za bolnike s krvnimi raki
Program Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L, Skupaj na poti do zdravja je brezplačen in dostopen program. Po vpisu lahko namreč s programom začnete že naslednji dan oz. v roku enega tedna. Gre za prehransko področje, psihosocialno področje in fizikalno področje, na katerih vam skupina strokovnjakov omogoča celostno rehabilitacijo.
Dragi starši otrok s posebnimi potrebami!
Nezaposljivi starši otrok s posebnimi potrebami smo dobili povišico od našega "delodajalca". Ker dobro opravljamo svoje delo? je zapisala mati otroka s posebnimi potrebami, Suzana Odžič.
Slabe navade, ki bi jih morali odstraniti iz svojega vsakdana
Kakovost vašega življenja je vsekakor odvisna od vašega življenjskega sloga in zdrave prehrane. Če se vsakodnevno poslužujete slabih navad in razvad, se bo to dolgoročno poznalo na vašem telesu in bo vplivalo na končne rezultate vašega življenja. Katere so tiste slabe navade, ki bi jih morali odstraniti iz svojega vsakdana?
Sindrom izgorelosti uradno priznan kot kronično stanje
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je sindrom izgorelosti uradno priznala kot bolezen, a se danes opravičila in pojasnila, da ne gre za bolezen, ampak kronično stanje. Izgorelost opisuje kot 'kronični stres na delovnem mestu'.
Socialna izolacija
Spoštovani, hči bo letos stara 20 let. Zaključila je šolanje na gimnaziji z mnogimi težavami (sedaj ko gledamo nazja niti niso bile tako velike). Problem je, ker nima cilja za prihodnost. Vpisala se j...
SOCIALNA ODMAKNJENOST
Pozdravljeni, imam vprašanje, sicer ne vem, če so moje težave takšne, da rabim psihiatra. Namreč že celo življenje sem bolj tih človek in nimam veliko stika s ljudmi. V os. šoli sem sam sedel v zadnji...
SOCIALNOFOBIČNA MOTNJA IN ODVISNOST OD POTRDITEV OKOLICE
Živjo. Stara sem 19 let in vedno , ko grem sama ven(v tgovino,avtobus, šolo itd,) imam občutek, da me vsi gledajo. Srce mi začne hitreje razbijati in postanem živčna. Če recimo stojim na mestu, ...
SOCIALNOFOBIČNE TEŽAVE
Spoštovani, star sem 23 let in se zdravim za F20. Pred dvemi tremi leti sem vam že pisal na portal vizita.si. Opisoval sem anksioznost ob miselno vsebinski nanašalni motnji. Svetovali ste mi uve...
