stiske
Starostniki morate še dodatno paziti na krepitev imunskega sistema
Jesen je čas, ko se temperature začnejo spuščati in se narava počasi pripravlja na zimo. Za starejše ljudi pa lahko hladnejše temperature predstavljajo poseben izziv za njihovo zdravje.
''Dolgoročne posledice lahko pričakujemo pri posameznikih, ki bodo preskočili proces žalovanja''
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki so prizadele Slovenijo, ne povzročajo le materialne škode. S seboj nosijo 'opustošenje' tudi na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo duševne stiske poznale šele čez nekaj časa, dodatno pa je potrebno že zdaj nasloviti pomembnost pravočasnega iskanja pomoči! O tej tematiki smo se pogovarjali z Jasno Kordić Lašič, dr. med., spec. psih.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Kompulzivna motnja, zaradi katere škodimo sami sebi
Dermatilomanija je motnja, ki je lahko zelo neprijetna, posledice pa so vidne tudi na naši koži. Brazgotine, rane, praske, vse to in še več, si v tem primeru povzročamo kar sami. Prepoznavanje težave je ključnega pomena, da lahko pravočasno ukrepamo in znova prevzamemo nadzor nad svojimi impulzi. Več o dermatilomaniji si lahko preberete v nadaljevanju.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
'Ne smrti, ljudje se bojijo bolečine pred njo'
Slovensko društvo Hospic že 28. leto stopa v stik s Slovenci v najbolj ranljivem obdobju njihovega življenja: ko se soočajo z izgubo najbližjega in celo, ko se soočajo z bližajočim se koncem svojega življenja. Zakaj umiranje in smrt še vedno veljata za tabu in zakaj bi bilo treba o tem veliko bolj naglas in iskreno govoriti ter se s tem tudi soočiti, smo tokrat klepetali z Andrejo Cilenšek, vodjo programa Prostovoljstvo pri omenjenem društvu.
Spreminjanje negativnih samogovorov v pozitivne
Samogovor je naš notranji glas, ki je močno prepleten z našimi čustvi. Lahko se ga povsem zavedamo ali pa tudi ne. Ko smo dobre volje, so pozitivne misli pogostejše in bolj intenzivne, ko doživljamo stiske, pa v našem umu prevladujejo negativne misli. Naš notranji glas v veliki meri vpliva na naše počutje, vedenja, odnos do sebe in drugih.
Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.
Kaj povzroča dismorfno motnjo?
Osebe z dismorfno motnjo doživljajo hude duševne stiske zaradi namišljene telesne hibe ali manjše lepotne napake. Imajo neustrezno predstavo o lastnem telesu, zanje pa je značilno, da skušajo svojo 'napako', četudi to ni, skriti.
Zakaj pride do stresa in kako ga obvladati?
Stres je naraven občutek nezmožnosti obvladovanja določenih zahtev in dogodkov. Vendar pa lahko stres postane kronično stanje, če oseba ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
To so potencialni razlogi za neprijeten občutek v grlu
Morda ob občutku tujka, cmoka oz. kepe v grlu mnogo ljudi pomisli na najhuje, a za to velikokrat ni razloga. Za cmokom v grlu stojijo številni razlogi, med njimi pa so tudi takšni, ki so psihosomatske narave.
Ne boste verjeli, kakšen vpliv imajo živali na ljudi
Vsi, ki imate doma vsaj enega hišnega ljubljenčka, se boste gotovo strinjali, da ta v dom prinese obilo veselja, pozitiven vpliv družbe živalskih prijateljev na fizično, kognitivno in duševno zdravje ljudi pa potrjujejo tudi številne raziskave. Sploh tistim, ki vam decembrski čas ne prinaša pričakovanega veselja, ampak poglablja občutke osamljenosti in tesnobe, bo družba hišnih ljubljenčkov v veliko pomoč.
Zimska depresija – mit ali resnica?
Zimska depresija je pogovorni izraz za sezonsko depresijo, ki se pojavi v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in je manj sončne svetlobe. Stanje se natančneje imenuje depresija s sezonskim vzorcem, znana pa je tudi kot sezonska afektivna motnja (SAD). Oseba, ki ima to motnjo, običajno doživlja ciklična depresivna obdobja, pri čemer se epizode pojavijo jeseni ali pozimi in izginejo v pomladnih ali poletnih mesecih.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.
Kaj je osebna asistenca in kakšno pomoč zajema?
Kaj je osebna asistenca, kako je njeno izvajanje videti v praksi in kaj sploh zajema? Velikokrat osebno asistenco enačimo s pomočjo na domu, a kot pravi naša sogovornica, nista enaki. Pogovarjala sem se z Urško Leburić, strokovno vodjo OA iz Zavoda Fractals.
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
Zakaj je pomembno govoriti o svojih izkušnjah, težavah in izzivih?
V življenju se vsi srečujemo z večjimi in manjšimi težavami, izzivi, (pre)izkušnjami, pa tudi spoznanji, ki včasih zamajejo trdnost tal pod nogami. Zlasti obdobje odraščanja je polno vzponov in padcev, ki prebudijo pisano paleto čustev, s pomočjo katerih spoznavaš sebe in svet. A pomembno je, da doživljanja – tudi tista manj prijetna – deliš z ljudmi, ki jim zaupaš, saj je to pomemben del upravljanja s svojimi čustvi in seveda duševnega zdravja nasploh.
Britanska kraljeva družina in njeno spopadanje s stigmo duševnega zdravja
Danes se o duševnem zdravju, na srečo, govori veliko več kot prej, prav tako pa o pomembnosti izražanja čustev in ne označevanju le-teh s 'slabimi' ali 'dobrimi'. Čustva in občutja zgolj so. Niso ne slaba ne dobra, vsekakor pa obstaja ves repertoar – od izjemno prijetnih do skrajno neprijetnih.
Projekcija kot obrambni mehanizem
Projekcija je obrambni mehanizem, ki vključuje pripisovanje lastnih občutkov, želja ali lastnosti drugi osebi, skupini, živali ali predmetom. Ljudje uporabljamo obrambne mehanizme zato, da se zaščitimo pred tesnobo in notranjim neugodjem. Čeprav projekcija zanika ali izkrivlja resničnost, ni vedno problematična. V nadaljevanju si oglejte primere projiciranja in preverite, kdaj lahko ta obrambni mehanizem postane težava za duševno zdravje.
7 konkretnih načinov, kako lahko pomirite svoj um in telo v času stiske
Vsi vemo, kako je, ko se pojavijo sprva vznemirljive, rahlo neprijetne misli in občutki, zelo kmalu pa lahko, če se jim prepustimo, pademo v globok vodnjak strahu in občutek preobremenjenosti. V takšnih situacijah lahko zelo kmalu začnemo verjeti, da nad svojimi občutki in čustvi nimamo nadzora.
Nenavadni spolni fetiši, za katere še niste slišali
Tako kot se ljudje med seboj razlikujemo po videzu in načinu življenja, so si raznoliki tudi naši spolni okusi. A če gremo še korak naprej, se lahko tokrat malce bolj osredotočimo na spolne fetiše, ki so ponavljajoče močne spolne fantazije ali vedenja. Za nekoga je med spolno aktivnostjo nadvse vznemirjujoča uporaba podvezic, škornjev in svilenih rjuh, za drugega morda uporaba različnih nenavadnih predmetov ali izvajanje posebnih aktivnosti. Fetišizem sicer spada med parafilije, spolne navade, ki vključujejo širok spekter neobičajnega vedenja. Omenja jih tudi diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj.
Vse pogostejša bolezen, za katero ni zdravila
Atopijski dermatitis je pogosta kožna bolezen v otroštvu, prizadene pa tudi mnoge odrasle. Običajno se kaže v obliki suhe, rdeče in srbeče kože, a praskanje lahko vnetje le še poglobi, zato se ga je treba, če se le da, izogibati, kar pa je otroku težko dopovedati. Ker zdravila zanj ni, sta ključnega pomena razumevanje delovanja bolezni in učinkovita nega kože, ki ublaži simptome, pomiri kožo in zmanjša nelagodje.
Kako lahko pomagaš prijatelju, ki se bori z depresijo ali tesnobo?
Ko gre za duševno zdravje, zlasti kadar so posameznikove razmere precej slabe, je treba k človeku pristopiti previdno.
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Ta funkcionalna motnja velja za bolezen sodobnega časa
Prebavne težave postajajo stalnica našega vsakdana in veliko ljudi bolečinam v trebuhu, napenjanju in napihnjenosti ne posveča več omembe vredne pozornosti. Pa bi jo morali! Gre namreč za simptome, ki lahko kažejo na zahtevna bolezenska stanja. Izziv predstavljajo zlasti funkcionalne motnje prebavil, pri katerih v črevesju sicer ni vnetij ali lezij, ki bi pojasnile simptome, vseeno pa prihaja do nepravilnosti v delovanju, kar lahko negativno vpliva na kakovost življenja. Ena takih motenj je sindrom razdražljivega črevesa, ki ga zaradi razširjenosti nekateri že uvrščajo med bolezni sodobnega časa. Ponujamo nekaj nasvetov, kako ga prepoznati in učinkovito ublažiti.
