stiske
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
Zakaj je pomembno govoriti o svojih izkušnjah, težavah in izzivih?
V življenju se vsi srečujemo z večjimi in manjšimi težavami, izzivi, (pre)izkušnjami, pa tudi spoznanji, ki včasih zamajejo trdnost tal pod nogami. Zlasti obdobje odraščanja je polno vzponov in padcev, ki prebudijo pisano paleto čustev, s pomočjo katerih spoznavaš sebe in svet. A pomembno je, da doživljanja – tudi tista manj prijetna – deliš z ljudmi, ki jim zaupaš, saj je to pomemben del upravljanja s svojimi čustvi in seveda duševnega zdravja nasploh.
Britanska kraljeva družina in njeno spopadanje s stigmo duševnega zdravja
Danes se o duševnem zdravju, na srečo, govori veliko več kot prej, prav tako pa o pomembnosti izražanja čustev in ne označevanju le-teh s 'slabimi' ali 'dobrimi'. Čustva in občutja zgolj so. Niso ne slaba ne dobra, vsekakor pa obstaja ves repertoar – od izjemno prijetnih do skrajno neprijetnih.
Projekcija kot obrambni mehanizem
Projekcija je obrambni mehanizem, ki vključuje pripisovanje lastnih občutkov, želja ali lastnosti drugi osebi, skupini, živali ali predmetom. Ljudje uporabljamo obrambne mehanizme zato, da se zaščitimo pred tesnobo in notranjim neugodjem. Čeprav projekcija zanika ali izkrivlja resničnost, ni vedno problematična. V nadaljevanju si oglejte primere projiciranja in preverite, kdaj lahko ta obrambni mehanizem postane težava za duševno zdravje.
7 konkretnih načinov, kako lahko pomirite svoj um in telo v času stiske
Vsi vemo, kako je, ko se pojavijo sprva vznemirljive, rahlo neprijetne misli in občutki, zelo kmalu pa lahko, če se jim prepustimo, pademo v globok vodnjak strahu in občutek preobremenjenosti. V takšnih situacijah lahko zelo kmalu začnemo verjeti, da nad svojimi občutki in čustvi nimamo nadzora.
Nenavadni spolni fetiši, za katere še niste slišali
Tako kot se ljudje med seboj razlikujemo po videzu in načinu življenja, so si raznoliki tudi naši spolni okusi. A če gremo še korak naprej, se lahko tokrat malce bolj osredotočimo na spolne fetiše, ki so ponavljajoče močne spolne fantazije ali vedenja. Za nekoga je med spolno aktivnostjo nadvse vznemirjujoča uporaba podvezic, škornjev in svilenih rjuh, za drugega morda uporaba različnih nenavadnih predmetov ali izvajanje posebnih aktivnosti. Fetišizem sicer spada med parafilije, spolne navade, ki vključujejo širok spekter neobičajnega vedenja. Omenja jih tudi diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj.
Vse pogostejša bolezen, za katero ni zdravila
Atopijski dermatitis je pogosta kožna bolezen v otroštvu, prizadene pa tudi mnoge odrasle. Običajno se kaže v obliki suhe, rdeče in srbeče kože, a praskanje lahko vnetje le še poglobi, zato se ga je treba, če se le da, izogibati, kar pa je otroku težko dopovedati. Ker zdravila zanj ni, sta ključnega pomena razumevanje delovanja bolezni in učinkovita nega kože, ki ublaži simptome, pomiri kožo in zmanjša nelagodje.
Kako lahko pomagaš prijatelju, ki se bori z depresijo ali tesnobo?
Ko gre za duševno zdravje, zlasti kadar so posameznikove razmere precej slabe, je treba k človeku pristopiti previdno.
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Ta funkcionalna motnja velja za bolezen sodobnega časa
Prebavne težave postajajo stalnica našega vsakdana in veliko ljudi bolečinam v trebuhu, napenjanju in napihnjenosti ne posveča več omembe vredne pozornosti. Pa bi jo morali! Gre namreč za simptome, ki lahko kažejo na zahtevna bolezenska stanja. Izziv predstavljajo zlasti funkcionalne motnje prebavil, pri katerih v črevesju sicer ni vnetij ali lezij, ki bi pojasnile simptome, vseeno pa prihaja do nepravilnosti v delovanju, kar lahko negativno vpliva na kakovost življenja. Ena takih motenj je sindrom razdražljivega črevesa, ki ga zaradi razširjenosti nekateri že uvrščajo med bolezni sodobnega časa. Ponujamo nekaj nasvetov, kako ga prepoznati in učinkovito ublažiti.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Kako se soočiti s pritiski staršev?
Tudi ti občasno čutiš pritiske staršev? Ne skrbi, manjši in občasni pritiski so v tem obdobju nekaj običajnega, saj si vsak starš za svojega otroka želi najboljše. A včasih se zgodi, da takšni pritiski prej kot zdravo spodbudo prinašajo nenehen stres, občutke nerazumljenosti ali celo večje čustvene stiske. Kako vedeti, kdaj je pritisk pretiran, in kako se s tem konstruktivno spoprijeti?
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Nezdravljena psoriaza – tleči plamen v telesu
Psoriaza oziroma luskavica je danes bolezen, s katero je mogoče kakovostno živeti, vendar pa je še vedno zelo stigmatizirana, zato jo bolniki pogosto skrivajo in ne poiščejo zdravstvene oskrbe. ''Ker pri nezdravljeni psoriazi v telesu lahko tlijo različne druge težave in ker danes lahko učinkovito pomagamo tudi bolnikom s hujšimi oblikami te bolezni, vsem toplo svetujem pravočasen obisk pri zdravniku,'' je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom psoriaze, ki ga obeležujemo 29. oktobra, poudaril dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
EFT – metoda, ki naj bi čustveno osvobajala
V zadnjem času pogosto naletimo na vse bolj priljubljeno EFT (emotional freedom technique) metodo čustvenega osvobajanja in posledično tudi zdravljenja, pri kateri gre za neke vrste psihološko oziroma čustveno akupresuro. Le z uporabo konic prstov in tapkanja stimuliramo energijske točke na telesu in s tem lajšamo različne vrste tegob. Filozofija, ki stoji za to enostavno tehniko, pravi, da je vzrok za vsa negativna čustva motnja v energijskem sistemu.
Kaj je radikalno sprejemanje?
Radikalno sprejemanje temelji na predpostavki, da trpljenje ne izhaja neposredno iz bolečine, temveč iz navezanosti na njo. Korenine segajo v budizem in v psihološko paradigmo Carla Rogersa, ki je trdil, da je sprejemanje prvi korak, ki vodi k spremembam.
Logoterapija: iskanje smisla in namena
Logoterapija je terapevtski pristop, ki ljudem pomaga najti življenjski namen in smisel. Metodo je razvil Viktor Frankl, potem ko je v 40. letih prejšnjega stoletja uspel preživeti holokavst. Na podlagi svojih izkušenj kot zdravnik, psihiater, nevrolog in študent filozofije je oblikoval svoj smiselno usmerjen pristop, ki spodbuja osebno odgovornost in svobodo izbire. Njegove izkušnje in teorije so podrobneje opisane v njegovi knjigi Človekovo iskanje smisla.
Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.
Kako se odvaditi neskončnega premlevanja?
Premlevanje je težnja k ponavljajoči se pasivni analizi svojih težav, pomislekov in občutkov stiske, ne da bi ob tem storili kakršne koli pozitivne spremembe. Ta nezdrav vzorec prekomernega razmišljanja lahko premagamo s preprostimi koraki.
Prim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med.: Gre za to, da je v integrativni medicini izjemen potencial
Zagotovo ste že slišali za alternativno medicino, manj verjetno pa je, da poznate tudi integrativno in komplementarno medicino. V poplavi informacij – preverjenih, pa tudi tistih nepreverjenih – nas je zanimalo, katere metode in oblike komplementarnega zdravljenja so sploh preverjene in znanstveno potrjene ter katere ne, navsezadnje pa, kako je to področje urejeno pri nas. Govorili smo s prim. prof. dr. Zmago Turkom, dr. med. revmatologije in akupunkturologom, ki velja za začetnika in enega največjih zagovornikov komplementarne medicine pri nas.
Nočne more: ko strašljive podobe sanj povzročajo stres in skrbi
Sanje so eden najbolj zapletenih in skrivnostnih vidikov spanja. Lahko so lepe, navdihujoče ali neprijetne in celo strašljive. Vsakdo kdaj pa kdaj doživi neprijetne sanje, saj gre za precej pogost pojav pri ljudeh vseh starosti. Drugače pa je z motnjami nočnih mor, kot uradno imenujemo težave s sanjami, ki motijo spanec, povzročajo stisko, posegajo v normalno dnevno funkcioniranje ali celo ustvarjajo strah pred spanjem.
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
Miti o duševnem zdravju, ki so nevarni
Pogosto na internetu in v vsakdanjem pogovoru naletimo na številne mite v zvezi z duševnim zdravjem. Četudi so določeni miti izrečeni 'mimogrede', so številni lahko zelo nevarni. Poglejmo si pet najpogostejših.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
6 stvari, na katere ne pozabi v trenutnih razmerah
Obdobje, v katerem smo, ni lahko za nikogar od nas. Nekateri se soočajo z manjšimi 'pretresi', drugi z večjimi. Ni več toliko prostora za druženje, večino časa preživimo doma, dodatno pa se je vse tako rekoč preselilo na splet. V nadaljevanju smo zbrali nekaj stvari, ki jih lahko narediš in jih izkoristiš v tem norem času.
Veste, kaj je somnifobija?
Takšnih in drugačnih motenj, ki so povezane s spanjem, je kar nekaj, mednje pa lahko umestimo tudi somnifobijo, pri kateri gre za tesnobo in strah ob misli na odhod v posteljo. Ta fobija je znana tudi kot hipnofobija, klinofobija, spalna tesnoba ali preprosto strah pred spanjem.
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
Gaja Ribič: Pomoči je v teh časih premalo
Gaja Ribič je 23-letna študentka zdravstvene nege, ki jo večina mladih in malo manj mladih pozna z družbenih omrežij, saj objavlja iskrene, lepe in malo manj lepe trenutke svojega vsakdanjika. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako najde čas zase, kakšne so prednosti in slabosti zgodnjega starševstva in predvsem o tem, kakšen nasvet bi danes dala mlajši sebi.
Vse, kar morate vedeti o botoksu
Ko je govora o kakršnih koli estetskih posegih, imamo ljudje mnogokrat napačne predstave. S Katarino Živec, dr. med., specialistko plastične kirurgije, smo se zato tokrat pogovarjali o botoksu.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
