vedenja
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
Tako droge vplivajo na duševno zdravje
Da je zloraba alkohola in drog lahko povezana s pojavom težav v duševnem zdravju, si verjetno že slišal.
To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti
Od kod nagnjenost k zasvojenosti? Zakaj posameznik z odvisnostjo nima nadzora nad seboj? Kaj ga sili k zlorabi določene snovi ali kompulzivnemu vedenju? Zelo pogosto je zasvojenost odgovor na težave v zgodnjem življenju in gre za mehanizem spoprijemanja s stisko.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Vse, česar niste vedeli o zavisti
Zavist je neprijeten občutek, ki ga lahko doživimo ob nekom, ki ima nekaj, česar sami nimamo. To pomeni, da bi si želeli biti v situaciji druge osebe, a to ni (vedno) mogoče.
Histrionična osebnostna motnja: dramatično vedenje, ki vzbuja pozornost
Že izraz histrion, ki pomeni dramatično ali teatralno, nam razkrije, da gre pri histrionični osebnostni motnji za duševno stanje, za katero je značilna izrazita čustvenost in iskanje pozornosti. Te osebe svojo samopodobo gradijo na odobravanju in potrditvi drugih in imajo ogromno potrebo po tem, da so opažene. Motnja se običajno pojavi v obdobju najstništva ali zgodnji odraslosti ter vpliva na odnose in uspešnost pri delu.
Projekcija kot obrambni mehanizem
Projekcija je obrambni mehanizem, ki vključuje pripisovanje lastnih občutkov, želja ali lastnosti drugi osebi, skupini, živali ali predmetom. Ljudje uporabljamo obrambne mehanizme zato, da se zaščitimo pred tesnobo in notranjim neugodjem. Čeprav projekcija zanika ali izkrivlja resničnost, ni vedno problematična. V nadaljevanju si oglejte primere projiciranja in preverite, kdaj lahko ta obrambni mehanizem postane težava za duševno zdravje.
Vse, kar morate vedeti o virusu HIV
HIV se običajno prenaša s spolnim stikom ali uporabo skupnih igel.
Kakšna je razlika med psihologom in psihiatrom?
Ko se opisi poklicev prekrivajo, jih je včasih težko razlikovati, kar še posebej velja za področje duševnega zdravja. Kaj dela psiholog in kaj psihiater? Koga naj obiščem, ko si želim strokovnega nasveta v težji življenjski situaciji, in koga, ko potrebujem dolgotrajno podporo, ki vključuje zdravila? Izraza psiholog in psihiater se pogosto uporabljata za opis osebe, ki nudi pomoč ljudem v stiski, pa vendar je treba poklica razlikovati, saj se ločujeta po vsebini, storitvah in obsegu dela.
Opozorilni simptomi, ki lahko kažejo na demenco
Razvoj demence se običajno začne počasi, simptomi pa se navadno s časoma začnejo močno slabšati. Zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo določene simptome – ti pa, poudarjamo, niso vedno zgolj znaki decence! Kako torej vedeti, za kaj gre?
Adlerjeva teorija: ljudje potrebujemo občutek pripadnosti
Adlerjeva teorija je celosten pristop v psihoterapiji, ki poudarja premagovanje občutkov manjvrednosti in pridobivanje občutkov pripadnosti za doseganje uspeha in sreče. Teorija se osredotoča tudi na pomen socialnih interakcij in vključenost v skupnost za spodbujanje rasti posameznika. Ta pristop temelji na teorijah avstrijskega psihiatra in kolega Sigmunda Freuda, Alfreda Adlerja.
Zakaj pri depresiji pozitivno razmišljanje ne pomaga?
O depresiji je veliko govora, saj gre za eno najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa. A kljub ozaveščanju so predstave o tej motnji včasih še vedno napačne, kar lahko posledično vodi tudi v zanikanje težav in pozno iskanje pomoči. V nadaljevanju so izpostavljene ključne informacije, ki jih je pomembno poznati.
Lahko ekspresivno pisanje vpliva na celjenje ran?
Vedno več (znanstvenih) študij nakazuje na to, da lahko z lastnimi mislimi, regulacijo čustev in čustvenih odzivov vplivamo na naše telo. Zadnja študija je raziskovala, če in kako lahko ekspresivno pisanje pomaga pri celjenju ran. Ugotovitve raziskave so izjemno zanimive.
Zakaj so konflikti velikokrat nesmiselni?
Zagotovo se je že vsak od nas znašel v situaciji, ko na neki točki v konfliktu z drugim človekom sploh ni več vedel, zakaj se prepira ... Pa naj se je konflikt začel zaradi brezvezne narobe postavljene posode v kuhinji ali kakšne večje težave.
Kakšna je filozofija učenja Louise Hay?
Kaj bi dejali, če bi vam nekdo rekel, da ste sami stoprocentno odgovorni za svoje življenje in vse, kar se vam v njem dogaja? Nekateri bi bili skrajno jezni, nekaterim bi bilo vseeno, določeni bi se zamislili nad sabo, spet drugi pa bi potrebovali nekaj časa, da dojamejo to trditev. Začetni stavek izvira iz newagevskega gibanja, katerega začetnica je tudi Louise Hay.
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Ko govorimo o zdravju, se pogosto osredotočamo zgolj na fizično stanje telesa, pa čeprav v to kategorijo sodi tudi duševno in socialno blagostanje. Stres, preobremenjenost, izčrpanost, utrujenost in temačne misli so le nekateri znaki, da naše duševno zdravje ni v najboljšem stanju, in le s pravočasnim ustreznim ravnanjem lahko preprečimo, da bi se iz teh simptomov razvile resnejše težave.
8 najpogostejših napak mladih parov, ki jih je mogoče zlahka popraviti
Nihče od nas ni brez napak. A če nekatere neprestano ponavljamo, je morda čas, da jih začnemo spreminjati.
5 korakov do zdravih navad
Vsi, ki nam ni vseeno za lastno zdravje, se trudimo v svoje življenje vključiti čim več gibanja, uravnoteženo prehrano in aktivnosti, ki nas veselijo in pomirjajo. A roko na srce, čeprav je recept za bolj zdrav življenjski slog sila preprost, nam ob kopici obveznosti in stresnih situacij pogosto spodleti in se hitro spet ujamemo v začaran krog starih navad, ki do našega zdravja niso najbolj prijazne. Se prepoznate? Čas je, da enkrat za vselej naredite konec nenehnim začetkom in poskrbite, da bodo zdrave navade postale del vašega vsakdana.
Kaj je regulacija čustev?
Čustvena regulacija je proces, s katerim vplivamo na lastna čustva (samoregulacija) ali čustva drugih. Lahko je povsem samodejna oziroma instinktivna, zavestna ali nezavedna ter ima velik vpliv na proces čustvovanja – doživljanja in izražanja čustev. Pri samoregulaciji gre torej za ’prostor’ med občutkom in reakcijo – spodbuja nas, da nekoliko upočasnimo in se odzovemo po objektivni oceni situacije.
Nasilje v odnosu niso vedno modrice
Zakaj je tako zelo pomembno, da se o nasilju v odnosih več govori? Zato, ker so nekatere oblike nasilnega vedenja tako zelo prikrite, da se veliko časa morda sploh ne zavedamo, da smo v zlorabljajočem odnosu. Preveri, kateri so ključni alarmi, da odnos ni zdrav in da ga je bolje zaključiti. In ne pozabi – nikoli ne čakaj, da bolje.
Kaj je podzavest?
Zavestni um vključuje misli, občutke, spoznanja in spomine, ki se jih zavedamo, medtem ko je nezavedno sestavljeno in globljih mentalnih procesov, ki zavestnemu umu niso zlahka dostopni.
Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.
Nenavadni spolni fetiši, za katere še niste slišali
Tako kot se ljudje med seboj razlikujemo po videzu in načinu življenja, so si raznoliki tudi naši spolni okusi. A če gremo še korak naprej, se lahko tokrat malce bolj osredotočimo na spolne fetiše, ki so ponavljajoče močne spolne fantazije ali vedenja. Za nekoga je med spolno aktivnostjo nadvse vznemirjujoča uporaba podvezic, škornjev in svilenih rjuh, za drugega morda uporaba različnih nenavadnih predmetov ali izvajanje posebnih aktivnosti. Fetišizem sicer spada med parafilije, spolne navade, ki vključujejo širok spekter neobičajnega vedenja. Omenja jih tudi diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
